Iz navedenega višje sodišče ugotavlja, da je vsaj verjetno izkazano, da ima pritožnik položaj družbenika in da stečajna dolžnica ni insolventna, pri čemer stečajna dolžnica na pritožbo niti ni odgovorila. Gre za okoliščine, ki bi lahko, če se izkažejo za resnične, povzročile neutemeljenost predloga za začetek stečajnega postopka.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) začelo stečajni postopek nad dolžnikom, (II.) za upraviteljico imenovalo A. A., (III.) ugotovilo, v kakšni pravnoorganizacijski obliki upraviteljica opravlja svoje naloge in pristojnosti, in (IV.) odredilo izplačila iz podračuna sodišča za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.
2.Zoper navedeni sklep se je B. B. pravočasno pritožil. Navaja, da družba dolžnica predstavlja skupno premoženje njega in žene C. C., zato je na podlagi tega tudi sam dejansko družbenik stečajne dolžnice. Družba tudi ni insolventna in nima nobenih dolgov, pri FURS-u ima celo preplačilo.
3.Stečajna dolžnica na pritožbo ni odgovorila.
4.Pritožba je utemeljena.
5.Sodišče prve stopnje je stečajni postopek začelo na predlog dolžnice, pri čemer ni preverjalo insolventnosti dolžnice.
6.Kadar predlog za začetek stečajnega postopka vloži dolžnik sam, sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka, ne da bi preverjalo insolventnost (1. točka prvega odstavka 239. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). V takem primeru lahko družbenik dolžnika s pritožbo izpodbija domnevo o insolventnosti (tretji odstavek 234. člena ZFPPIPP v zvezi z odločbo USRS U-I-151/24 z dne 9. 12. 2024).
7.Kot edina družbenica je v sodnem registru vpisana C. C. Pritožnik uveljavlja, da je tudi sam družbenik stečajne dolžnice, saj je bilo podjetje ustanovljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti med navedeno družbenico in pritožnikom, ki sta se leta 2023 tudi poročila in zakonska zveza še ni razvezana. Zato pritožnik trdi, da je legitimiran za vložitev pritožbe na podlagi zakonske domneve iz 67. člena Družinskega zakonika, po kateri je poslovni delež v dolžnici skupno premoženje.
8.Ko predlog za začetek stečajnega postopka vloži dolžnik, postopek postane kontradiktoren šele po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka. Na podlagi navedb pritožnika in priloženega zaprosila notarju mag. D. D. z dne 19. 6. 2026 višje sodišče ugotavlja, da je pritožnik verjetno izkazal, da je poslovni delež v stečajni dolžnici skupno premoženje pritožnika in njegove žene.
9.Prav tako pritožnik uveljavlja tudi, da stečajna dolžnica ni insolventna, saj nima nobenih dolgov, nobenih izvršb, svoje obveznosti redno izpolnjuje, vključno s plačami, davki in prispevki iz plač, poleg tega ima pri FURS-u celo preplačilo, o čemer so pritožbi prav tako priloženi dokazi.
10.Iz navedenega višje sodišče ugotavlja, da je vsaj verjetno izkazano, da ima pritožnik položaj družbenika in da stečajna dolžnica ni insolventna, pri čemer stečajna dolžnica na pritožbo niti ni odgovorila. Gre za okoliščine, ki bi lahko, če se izkažejo za resnične, povzročile neutemeljenost predloga za začetek stečajnega postopka. Vendar pa je postopek šele postal kontradiktoren (z vložitvijo pritožbe), zato višje sodišče samo ne more odločiti o vsem navedenem, temveč mora o tem najprej vsebinsko odločiti sodišče prve stopnje, saj bi bila sicer kršena pravica do pritožbe. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
11.Sodišče prve stopnje naj v novem postopku razišče zgoraj navedene okoliščine - torej ali je izkazano, da ima pritožnik položaj družbenika in v tem primeru, ali je družba dejansko insolventna, nato pa naj ponovno odloči o predlogu za začetek stečajnega postopka.