Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kot dokaz opravljene vročitve ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v njem ugotovljena dejstva neresnična, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
Tožena stranka je zoper navedeni plačilni nalog izčrpala že vsa pravna sredstva. Po 13. členu ZST-1 sicer lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to ne pomeni, da si lahko predlagatelj (tožena stranka) z vlaganjem vedno novih očitno pavšalnih in nepopolnih predlogov za taksno oprostitev v nedogled podaljšuje rok za njeno plačilo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se napoved pritožbe tožene stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani X Pg 560/2017 z dne 25. 5. 2017 šteje za umaknjeno (I. točka izreka), ter da se predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse, vložen dne 3. 12. 2018, zavrže (II. točka izreka).
2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Višjemu sodišču smiselno predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Na podlagi 105.a člena ZPP mora stranka ob vložitvi napovedi pritožbe plačati sodno takso. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Če v tem roku sodna taksa za pritožbeni postopek ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je napoved pritožbe umaknjena (2. in 3. odstavek 105.a člena ZPP). Predpostavka za nastop omenjene posledice je torej potek roka za plačilo sodne takse, rok pa lahko začne teči (in torej tudi poteče) šele po (pravilni) vročitvi plačilnega naloga oziroma odločbe sodišča o predlogu za taksno oprostitev oziroma odločbe sodišča o pravnem sredstvu zoper plačilni nalog (3. odstavek 14.a člena in 7. odstavek 34.a člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1)).
5. Tožena stranka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sodne takse za pritožbeni postopek po plačilnem nalogu z dne 22. 6. 2017 ni plačala, ne nasprotuje. Trdi le, da ji sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 156/2018 z dne 23. 3. 2018 (s katerim je bilo odločeno o njeni pritožbi zoper sklep o zavrženju njenega predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek z dne 16. 11. 2017) ter obvestilo sodišča prve stopnje z dne 30. 10. 2018 (o tem, da začne 15 dnevni rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 22. 6. 2017 v znesku 195,00 EUR teči naslednji dan po vročitve omenjenega sklepa višjega sodišča), nista bila vročena.
6. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožena stranka zoper sodbo sodišča prve stopnje, opr. št. X Pg 560/2017 z dne 25. 5. 2017 (list. št. 116 do 119 spisa), napovedala pritožbo (vloga z dne 19. 6. 2017 na list. št. 121 spisa), v zvezi s čimer ji je sodišče prve stopnje poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 22. 6. 2017 in jo v njem poučilo, da mora sodno takso plačati v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga, sicer se bo v skladu s 3. odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je napoved pritožbe umaknjena (list. št. 122 in 123 spisa). Zoper navedeni nalog je tožena stranka pravočasno vložila ugovor (list. št. 126 spisa), ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 17. 8. 2017 zavrnilo (list. št. 127 in 128 spisa), navedeni sklep pa je nato potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani, in sicer s sklepom, opr. št. II Cpg 874/2017 z dne 26. 10. 2017 (list. št. 132 in 133 spisa). Tožena stranka je nato vložila še predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (vloga z dne 16. 11. 2017 na list. št. 135 spisa), sodišče prve stopnje pa ji je s sklepom z dne 30. 11. 2017 (list. št. 136 do 138 spisa) naložilo, da predlog dopolni tako, kot izhaja iz izreka omenjenega sklepa. Ker tožena stranka predloga ni dopolnila, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 27. 12. 2017 (140 in 141 spisa) njen predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 16. 11. 2017 zavrglo. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se je tožena stranka pritožila, Višje sodišče v Ljubljani pa je njeno pritožbo s sklepom, opr. št. II Cpg 156/2018 z dne 23. 3. 2018, zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 27. 12. 2017 o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse (list. št. 145 do 147 spisa). Sodišče prve stopnje je omenjeni sklep pritožbenega sodišča skupaj z obvestilom o pričetku teka 15 dnevnega roka za plačilo sodne takse od vročitve sklepa pritožbenega sodišča (3. odstavek 14.a člena ZST-1) vročilo toženi stranki neosebno (4. odstavek 141. člena ZPP) dne 10. 4. 2018 (vročilnica pripeta k list. št. 149 spisa). Ker tožena stranka nato v 15 dnevnem roku zadevne sodne takse ni plačala, je sodišče že s sklepom z dne 11. 5. 2018 odločilo, da se njena napoved pritožbe šteje za umaknjeno (list. št. 151 spisa). Vendar se je zoper navedeni sklep tožena stranka pritožila, Višje sodišče v Ljubljani pa je s sklepom opr. št. II Cpg 544/2018 z dne 17. 10. 2018 (list. št. 156 do 159 spisa) pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje z dne 11. 5. 2018 ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku je sodišče prve stopnje skladno z navodilom pritožbenega sodišča toženi stranki osebno vročalo sklep pritožbenega sodišča opr. št. II Cpg 156/2018 z dne 23. 3. 2018 (kot tudi sklep opr. št. II Cpg 544/2018 z dne 17. 10. 2018), skupaj z obvestilom z dne 30. 10. 2018, da začne 15 dnevni rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu z dne 22. 6. 2017 v višini 195,00 EUR teči naslednji dan po vročitvi omenjenega sklepa pritožbenega sodišča (list. št. 160 spisa). Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (pripeto k list. št. 161 spisa) je razvidno, da je bil sklep pritožbenega sodišča opr. št. II Cpg 156/2018 z dne 23. 3. 2018 (kot tudi sklep opr. št. II Cpg 544/2018 z dne 17. 10. 2018) skupaj z obvestilom sodišča prve stopnje z dne 30. 10. 2018 toženi stranki vročen s fikcijo (osebne vročitve) po 4. odstavku 142. člena ZPP, in sicer s potekom petnajstih dni, odkar ji je bilo 2. 11. 2018 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, da lahko v petnajstih dneh na pošti dvigne omenjeno sodno pisanje, torej s potekom 17. 11. 2018.1
7. Kot dokaz opravljene vročitve ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v njem ugotovljena dejstva neresnična (prim. 4. odstavek 224. člena ZPP ter 6. in 7. odstavek 149. člena ZPP), vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.2
8. Glede na to, da torej iz omenjenega obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da sta bila sklep pritožbenega sodišča, opr. št. II Cpg 156/2018 z dne 23. 3. 2018, ter obvestilo sodišča prve stopnje z dne 30. 10. 2018 toženi stranki pravilno vročena, je ta bila seznanjena, da začne 15 dnevni rok za plačilo zadevne sodne takse po plačilnem nalogu z dne 22. 6. 2017 teči naslednji dan po vročitvi omenjenega sklepa pritožbenega sodišča. Ker tožena stranka niti v tem (novem) roku zadevne sodne takse ni plačala, nasprotnega pa ne zatrjuje niti v pritožbi, se odločitev sodišča prve stopnje, ki je v skladu z določbo 3. odstavka 105.a člena ZPP njeno napoved pritožbe zoper sodbo z dne 25. 5. 2017 štelo za umaknjeno, izkaže za pravilno.
9. Na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne more vplivati niti okoliščina, da je tožena stranka tik pred iztekom novega roka za plačilo sodne takse (na katerega je bila opozorjena z obvestilo sodišča prve stopnje z dne 30. 10. 2018) ponovno vložila pavšalen in nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse (predlog z dne 2.12.2018, vložen dne 3. 12. 2018 na list št. 162 spisa). Namreč toženkin ugovor z dne 16. 8. 2017 zoper plačilni nalog za plačilo predmetne sodne takse z dne 22. 6. 2017 je bil že pravnomočno zavrnjen, nadalje pa je bil (po preteku roka za njegovo dopolnitev) zaradi nepopolnosti pravnomočno zavržen tudi njen predlog z dne 16. 11. 2017 za oprostitev plačila sodne takse po omenjenem plačilnem nalogu. Tožena stranka je tako zoper navedeni plačilni nalog izčrpala že vsa pravna sredstva.3 Po 13. členu ZST-1 sicer lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to (ob določbah 7. odstavka 34.a člena in 3. odstavka 14.a člena ZST-1) ne pomeni, da si lahko predlagatelj (tožena stranka) z vlaganjem vedno novih očitno pavšalnih in nepopolnih predlogov za taksno oprostitev v nedogled podaljšuje rok za njeno plačilo.4 Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju toženkinega ponovnega predloga za taksno oprostitev z dne 2. 12. 2018 (vloženega dne 3. 12. 2018) je zato pravilna.
10. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).
11. Pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni, prav tako pa tudi niso bile ugotovljene nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
1 Z vidika ZPP je ključen trenutek (fikcije) vročitve, ki hkrati pomeni, da je bilo pisanje s strani njegovega naslovnika prejeto. Okoliščina, kdaj je stranka pisanje fizično oziroma dejansko prejela, je z vidika ZPP zato brezpredmetna. Vročitev se v takem primeru šteje za opravljeno ne glede na to, ali in kdaj (oziroma ali sploh) naslovnik pisanja le-to dejansko (fizično) dobi v roke. Zato tudi govorimo o (zakonski) fikciji osebne vročitve (podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 273/2016 z dne 7. 3. 2016). 2 Npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 374/2000 z dne 21. 2. 2001 ter sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 1419/2014 z dne 30. 9. 2014 in opr. št. I Cp 822/2015 z dne 7. 5. 2015. 3 Smiselno npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 510/2017 z dne 5. 7. 2017 in opr. št. I Cpg 1559/2015 z dne 9. 12. 2015 ter sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 307/2015 z dne 23. 12. 2015. 4 Smiselno npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 510/2017 z dne 5. 7. 2017 in opr. št. I Cp 654/2016 z dne 10. 3. 2016 ter opr. št. I Cpg 922/2015 z dne 14. 7. 2015.