7. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B., obeh iz Ž. Ž., ki ju zastopa Odvetniška družba C., o.p., d.n.o., Z., na seji senata dne 23. februarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1109/2004 z dne 8. 9. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnika (v pravdnem postopku tožnika) nista uspela s tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določene nepremičnine. Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli stališče, da v izvršilnem postopku in v tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ni mogoče oporekati obstoju same terjatve oziroma ugotovitvi obstoja te terjatve v izvršilnem naslovu (v obravnavani zadevi: sporazum o ustanovitvi zastavne pravice, sklenjen pred sodiščem).

2.V ustavni pritožbi navajata, da sta si sposodila samo 100.000 DEM in da je zato izvršba za višji znesek nedopustna. Oporekata stališču sodišč, da tega ugovora v izvršilnem postopku oziroma v postopku po tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ni mogoče uveljavljati. Menita, da stališče sodišča, po katerem bi ta razlog lahko uveljavljala v tožbi za razveljavitev sodne poravnave, le povečuje število sodnih postopkov, kar naj bi bilo nesmiselno. Zatrjujeta kršitev pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave in navajata, da bi pritožbeno sodišče moralo vsebinsko odločiti o ugovorih, ki se nanašajo na terjatev samo.

B.

3.Pritožnika ne izkažeta, da bi bilo pravno stališče sodišča, da v izvršilnem postopku oziroma v postopku po tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ni mogoče uveljavljati razlogov, ki se nanašajo na pravilnost odločitve v izvršilnem naslovu, v nasprotju s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ali s pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave, ki bi glede na navedbe pritožnikov morda lahko tudi prišla v poštev. V civilni zadevi je namreč treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke in njegovo ustavno pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Iz te pravice pa med drugim izhaja, da v izvršilnem postopku (oziroma v pravdi na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe) ni mogoče uveljavljati razlogov, ki izpodbijajo ugotovitve v pravnomočni sodbi ali v drugem izvršilnem naslovu, ki je po učinku izenačen s pravnomočno sodbo. Pravica do sodnega varstva je namreč učinkovita le, če se stranka lahko zanese, da v sodnem postopku pride do zavezujoče, pravnomočne odločitve, ki je v kakšnem drugem postopku ni mogoče več postavljati pod vprašaj. Zato je razumljivo, da lahko razloge, kot je v konkretnem primeru ugovor, da je izvršilni naslov za 190.000 DEM napačen, ker naj bi upnik dolžniku v resnici posodil le 100.000 DEM, stranka uveljavlja le s pravnimi sredstvi zoper izvršilni naslov (v konkretnem primeru s tožbo za razveljavitev sodne poravnave). Ne more pa to biti razlog, ki bi ga bilo mogoče uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku, saj izvršilni postopek ni namenjen temu, da se ponovno presoja, ali je sodišče v pravnomočni sodbi odločilo pravilno. Smiselno enako pa velja tudi za primere, ko se izvršba zahteva na podlagi akta, ki je po učinkih izenačen s pravnomočno sodbo.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić