Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali so v pravdi zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj toženci enotni sosporniki in katero stranko bremeni dokazno breme v primeru, če tožena stranka zatrjuje delno neutemeljenost tožbenega zahtevka; ali sme sodišče v tem primeru samo ugotavljati dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala (kršitev razpravnega načela iz 7. člena ZPP).

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali so v pravdi zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj toženci enotni sosporniki in - katero stranko bremeni dokazno breme v primeru, če tožena stranka zatrjuje delno neutemeljenost tožbenega zahtevka; ali sme sodišče v tem primeru samo ugotavljati dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala (kršitev razpravnega načela iz 7. člena ZPP).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v zapuščinskem postopku Okrajnega sodišča na Ptuju D 443/98 podana izjava A. A. o neuveljavitvi nujnega deleža in izvršen odstop zakonitega dednega deleža A. A.; vse v korist tožencev B. B., C. C., D. D., E. E. (do zneska 6.546,80 EUR) in F. F. (do zneska 6.546,80 EUR), v razmerju do tožnice neučinkovita. Tožencem B. B., C. C., D. D., E. E. (do zneska 6.546,80 EUR) in F. F. (do zneska 6.546.80 EUR) je naložilo, da za izterjavo izvršljive terjatve tožnice po pravnomočni in izvršljivi sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju P 85/2001 z dne 21. 9. 2001 dovolijo izvršbo na svoje premoženje, in sicer zmanjšano za 1/4, kolikor bi znašal nujni delež dolžnika na njih. V presežku (kolikor je tožnica vtoževala, da je izjava A. A. o neuveljavitvi nujnega deleža in odstop zakonitega dednega deleža neučinkovit v razmerju do drugega toženca nad zneskom 6.546,80 EUR in v razmerju do četrte toženke nad zneskom 6.546.80 EUR) je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi zoper sodbo ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo, da sta v zapuščinskem postopku Okrajnega sodišča na Ptuju D 443/98 podana izjava A. A. o neuveljavitvi nujnega deleža do zneska 6.546,80 EUR in odstop zakonitega dednega deleža A. A., vse v korist tožencev, v razmerju do tožnice neučinkovita. Toženci so za izterjavo izvršljive terjatve tožnice po pravnomočni in izvršljivi sodbi Okrožnega sodišča na Ptuju P 85/2001 z dne 21. 9. 2001 dolžni dovoliti izvršbo na svoje premoženje do zneska 6.546,80 EUR, in sicer zmanjšano za 1/16, kolikor bi največ dosodilo sodišče dolžniku v zapuščinskem postopku ob upoštevanju prejetih daril. V presežku (za izjavo A. A. o neuveljavitvi nujnega deleža v vrednosti nad 6.546,80 EUR) je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje glede vprašanj: 1) Ali so v pravdi zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj toženci enotni sosporniki?; in 2) Katero stranko bremeni dokazno breme v primeru, če tožena stranka zatrjuje delno neutemeljenost tožbenega zahtevka; ali sme sodišče v tem primeru samo ugotavljati dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala (kršitev razpravnega načela iz 7. člena ZPP)?. V zvezi s prvim vprašanjem navaja, da višje sodišče ni upoštevalo, da v tej pravdi ne gre za spor iz zapuščine ali v zvezi z zapuščino, ki je že razdeljena. V tej pravdi gre za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj. Pri teh vprašanjih je odločitev sodišča za različne tožence lahko (ali celo praviloma, če se nanaša na različne predmete razpolaganja prezadolženega dolžnika) različna in nasprotniki izpodbijanja zato niso enotni sosporniki. Dajatveni del tožbenega zahtevka je za vsakega toženca različen, gre za nepremičnine na različnih lokacijah, ne pa za npr. solastniške deleže na isti nepremičnini, poleg tega pa je sodišče pri odločitvi zanemarilo dejstvo, da je zapuščina že razdeljena, dediči po delitvi zapuščine pa v nobenem primeru niso enotni sosporniki (VSL I Cp 3311/2010, VSK I Cp 1061/2012, VSL II Cp 1700/2011). Stališče, da toženci niso enotni sosporniki, pa je zavzelo tudi Višje sodišče v Mariboru celo v eni izmed odločb, s katero je bila razveljavljena odločba prvostopenjskega sodišča v povezanem postopku P 305/2012 (VSM I Cp 652/2012). To povzroča pravno negotovost in iz vidika pravne varnosti nevzdržno stanje. Navaja tudi odločitev Vrhovnega sodišča, od katere je odstopilo višje sodišče (II Ips 217/2013). V zvezi z drugim vprašanjem trdi, da tožena stranka ni podala nobenih trditev o tem, kakšna naj bi bila vrednost zapuščine in vrednost nujnega deleža. To je sodišče samo poiskalo v povezani sodbi VSM I Cp 617/2013 ter jih brez kakršnega koli zatrjevanja pravdnih strank upoštevalo v dejstveni podlagi sodbe. Sodišče pričakuje, da bo predlagateljica, ki v zapuščinskem postopku sploh ni sodelovala, podajala trditve in dokaze o vrednosti zapuščine in daril za izračun višine nujnega deleža. To je v sferi tožene stranke, stališče višjega sodišča pa je do tožeče stranke pretirano strogo in krši njeno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. S tem, ko je sodišče samo na podlagi ugotovitev iz druge pravde nujni delež zmanjšalo, je kršilo tudi razpravno načelo. Ugotovilo je dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala.

4. Predlog je utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP v obravnavanem primeru podani glede pravnih vprašanj, oblikovanih v izreku sklepa (tretji odstavek 367c. člena ZPP).