Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče v smislu drugega odstavka 262. člena ZPP dolžno obrazložiti pomen tega, da se drugi toženec ni odzval vabilu na zaslišanje.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče v smislu drugega odstavka 262. člena ZPP dolžno obrazložiti pomen tega, da se drugi toženec ni odzval vabilu na zaslišanje.
1. Tožničin nekdanji mož je od Občine A. na podlagi 118. člena Stanovanjskega zakonika (v nadaljevanju SZ) s pogodbo z dne 18. 11. 1992 odkupil stanovanje, ki ima danes ID znak ... Naknadno se je izkazalo, da Občina A. ni bila zemljiškoknjižna lastnica prodanega stanovanja, ampak je bil to pravni prednik prve toženke. S tem dejstvom sta bila tožnica in njen nekdanji mož seznanjena že leta 1993. 2. S pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kopru z dne 13. 7. 2009 je bilo ugotovljeno, da to stanovanje spada v skupno premoženje tožnice in njenega nekdanjega moža ter da je tožničin delež na skupnem premoženju 1/2. 3. Prva toženka je s prodajno pogodbo z dne 8. 3. 2012 in dodatkom z dne 12. 3. 2012 stanovanje prodala drugemu tožencu.
4. Tožnica je zatrjevala: a) da je pogodba fiktivna z namenom, da se jo izigra, saj drugi toženec ni imel nobene terjatve do njenega nekdanjega moža; b) da je tožničin nekdanji mož dejansko preko drugega toženca stanovanje odkupil od prve toženke zase in da mu je drugi toženec pomagal, ker sta dolgoletna prijatelja; ter c) da drugi toženec ni bil v dobri veri glede lastninske pravice prve toženke oziroma da je vedel, da nepremičnina spada v skupno premoženje.
5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je kupoprodajna pogodba za stanovanje z dne 8. 3. 2012, ki sta jo sklenili toženi stranki, nična ter je zato zavrnilo tudi izbrisno tožbo. Prav tako je zavrnilo zahtevek tožnice, da se ugotovi, da je lastnica stanovanja z ID znakom ... v idealnem deležu do 1/2. Posledično je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da sta nična tudi dva akta o ustanovitvi zemljiških dolgov, vsak v višini 200.000,00 EUR, ki sta jih ustanovili toženi stranki.
6. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
7. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja naslednja vprašanja: (1) ali je sodišče v smislu drugega odstavka 262. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dolžno obrazložiti svojo presojo glede tega, da se stranka (konkretno drugi toženec) ni odzval vabilu na zaslišanje; (2) ali je stranka za potrebe drugega odstavka 262. člena ZPP dolžna navesti razlog, zakaj se ni oziroma noče odzvati vabilu na zaslišanje; (3) ali odsotnost vsakršnega razumnega razloga v smislu drugega odstavka 262. člena ZPP predstavlja zlorabo procesnih pravic, zaradi česar oziroma neodvisno od tega sodišče to dejstvo mora šteti tej stranki v škodo v smislu, da njegovih navedb ne sprejme kot resničnih, bodisi v smislu prevalitve dokaznega bremena, kot to velja za predložitev listin (peti odstavek 227. člena ZPP); (4) ali procesno taktiziranje glede izvedbe dokazov, konkretno z odklonitvijo lastnega zaslišanja, ki ne temelji na opravičljivem razlogu, procesno dokazno breme glede dejstev, ki bi se dokazovala z zaslišanjem, prevali na stranko, ki zaslišanje odkloni; (5) ali je sodišče z izpodbijano sodbo odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča (na primer v zadevah II Ips 755/2007 in II Ips 756/2007) glede vprašanja o premeščanju procesnega dokaznega bremena; (6) ali je načelo proste presoje dokazov omejeno s pravili formalne logike in v tem smislu podvrženo procesni graji nezadostne obrazložitve; ali izpodbijana sodba glede zastavljenega vprašanja odstopa od stališča Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 298/2003. 8. Predlog je delno utemeljen.
9. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede v izreku navedenega pravnega vprašanja izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367.c člena ZPP dopustilo.
10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).