Jedro

Ker je tožnica deloma uspela v pravdni zadevi in je sredstva tudi pridobila v izvršilnem postopku, sta izpolnjena pogoja iz 48. člena ZBPP, ki sta podlaga za vračilo stroškov, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločil, da je tožnica dolžna povrniti sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči, na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 483/2008 z dne 28. 5. 2008, v višini 1.869,98 EUR; v 2. točki izreka, da je naveden znesek potrebno nakazati na transakcijski račun sodišča; ter v 3. točki izreka, da če v skladu s petim odstavkom 43. člena ZBPP upravičenka prostovoljno ne plača dolgovanega zneska v roku, bo pristojni davčni urad izvršil odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov. V obrazložitvi je navedel, da je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v pravdnem postopku, pred Okrajnim sodiščem v Kamniku I P 167/2009. Iz naslova brezplačne pravne pomoči je bilo izplačanih 1.309,24 EUR izvajalki brezplačne pravne pomoči - odvetnici A.A. ter 560,74 EUR izvedencu medicinske stroke dr. B.B. Postopek, za katerega je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, je bil pravnomočno končan 8. 8. 2012 s sodbo Okrajnega sodišča v Kamniku I P 167/2009 z dne 5. 10. 2011, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani. Iz sodbe izhaja, da morata toženi stranki A. d.o.o. in C.C. tožnici solidarno plačati odškodnino v skupnem znesku 4.100,00 EUR in povrniti pravdne stroške v znesku 1.326,28 EUR. Sklicuje se na določbi 46. in 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Pozvana na izjasnitev je tožnica dne 13. 5. 2015 pojasnila, da na podlagi sodbe vodi izvršilni postopek I 326/2014 ter da je od dolžnika C.C. prejela delno poplačilo terjatve. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti I 326/2016 z dne 30. 4. 2015 izhaja, da je tožnica dne 27. 2. 2015 dobila plačanih 1.000,00 EUR, dne 19. 2. 2015 800,00 EUR ter dne 30. 3. 2015 1.000,00 EUR. Upravičenka je torej dejansko pridobila premoženje višje vrednosti, kot znaša skupna vrednost izplačil iz sredstev za brezplačno pravno pomoč ter je tako na podlagi 46. in 48. člena ZBPP dolžna povrniti znesek, ki ji je bil izplačan v višini 1.869,68 EUR.

2. Tožnica izpodbija odločbo toženke in navaja, da izvršilni postopek še vedno traja. Priznava, da je od C.C. prejela delno plačilo dolga, vendar je to v resnici plačala njegova sestra, vendar samo 3 mesece, nato pa se je plačevanje končalo. Predvideva, da je dolžnikova sestra to storila z namenom, da bi lahko dolžnik pridobil čas, da svoje premično in nepremično premoženje prepiše oziroma odjavi, da bo brez imetja. V času, ko je dolžnikova sestra nakazala denar (januarja, februarja in marca 2015), je bila brezposelna in je denar porabila za plačilo računov. Zaposlila se je šele 11. 1. 2016. V spornem obdobju ni imela dohodkov, ne denarja za hrano, zato se je obrnila na Rdeči križ in Karitas. Ne drži, da se ji je zaradi delnega plačila izvršbe v znesku 2.800,00 EUR povečalo premoženje, saj že tako ni imela nič, v treh mesecih je lahko poravnala stroške, katere ni mogla plačevati. Premoženje se ji ni nič povečalo, še naprej je težko živela. Ne verjame, da bo dobila izplačano odškodnino, saj je dolžnik vse nepremične oziroma premične stvari prepisal oziroma odjavil, tako da nima nič. Ne glede na vse pa se ji ne zdi pošteno, da se od nje terja za plačilo izplačane brezplačne pravne pomoči v znesku 1.889,98 EUR. Res ima trenutno zaposlitev, vendar dela za minimalno plačo. Še vedno živi v najemnem stanovanju in zelo težko preživi iz meseca v mesec. Ne zdi se ji pošteno, da je dobila odločbo, da mora plačati znesek 1.869,78 EUR, kljub temu, da je v postopku zmagala. Naj omenjeni znesek poravna dolžnik A. d.o.o. in C.C., saj sta dolžna plačati vse pravdne in odvetniške stroške. Sama ima na računu kredit in ji mesečno od plače ne ostane nič. Mož ima le začasno dovoljenje za bivanje. Prosi, da se ugodi njeni tožbi.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnica dolžna povrniti znesek 1.869,98 EUR, sredstva, ki so bila izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči, ki je bila odobrena z odločbo z dne 28. 5. 2008. 6. Ni sporno, da je bilo izplačanih 1.309,24 EUR odvetnici A.A. in 560,74 EUR izvedencu medicinske stroke B.B., skupno 1.869,98 EUR. Toženka podlago za povrnitev sredstev, ki jih je plačala, izpeljuje iz 46. in 48. člena ZBPP, veljavna v času dodelitve brezplačne pravne pomoči, glede na 29. člen ZBPP-C. 7. Člen 46 ZBPP se nanaša na priznane pravdne stroške in glasi, da terjatev stranke - upravičenca proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu, na Republiko Slovenijo z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. Določba ureja tako imenovano zakonito subrogacijo v korist Republike Slovenije, saj na podlagi zakona z dnem pravnomočnosti odločitve o stroških postopka terjatev preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo. Navedeno pomeni, da s prehodom terjatve Republika Slovenija vstopi v razmerju do nasprotne stranke v položaj upravičenca do brezplačne pravne pomoči kot upnika. V obravnavanem primeru je Okrajno sodišče v Kamniku s sodbo I P 167/2009 z dne 5. 10. 2011 prisodilo v korist tožnice pravdne stroške v znesku 1.326,28 EUR. V skladu s citiranim 46. členom ZBPP je prišlo do prenosa terjatve na Republiko Slovenijo, vendar pa je ne glede na določbo 46. člena ZBPP tožnica pravdne stroške uveljavljala s predlogom za izvršbo in je bila s sklepom o izvršbi I 326/2014 izvršba zoper prvega dolžnika C.C. zaradi izterjave izvršljive terjatve tožnice, tudi za znesek 1.326,28 EUR (ki je predstavljal pravdne stroške), tudi dovoljena. Tožnica se zato ne more sklicevati, da teh sredstev ni dolžna povrniti ter da naj jih plača tisti, ki je v zadevi izgubil, torej A. d.o.o. in C.C. 8. Po 48. členu ZBPP, če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izven sodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenije izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Ni sporno med strankama, da je tožnica na račun glavnice in pravdnih stroškov prejela v izvršilnem postopku 2.800,00 EUR. Glede na navedeno, torej ker je tožnica deloma uspela v pravdni zadevi z zahtevkom v višini 4.100,00 EUR in je tudi pridobila v izvršilnem postopku sredstva v višini 2.800,00 EUR, sta izpolnjena pogoja iz 48. člena ZBPP, ki sta podlaga za vračilo stroškov, ki so bili plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. Tožnica se glede na uspeh v izvršilnem postopku neupravičeno sklicuje, da premoženja ni pridobila. Pri odmeri je organ upošteval tudi omejitev povrnitve, ki je določena tako v prvem odstavku, kot v tretjem odstavku 48. člena ZBPP, saj je z izpodbijano odločbo zahtevano v vrnitev v okviru uspeha v izvršilnem postopku in izplačanih sredstvih v postopku brezplačne pravne pomoči. 9. Tožničini ugovori, ki se nanašajo na slabo premoženjsko stanje (v postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči in v času izpodbijane odločbe) so neupoštevni v postopku vračanja sredstev, kjer se, kot je bilo rečeno, presoja le izpolnjevanje obeh pogojev, ki jih določa prvi odstavek 48. člena ZBPP.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.