Jedro

Organ je pravilno ugotovil, da je glede na prvi odstavek 8. člena ZSVarPre dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP ob izdaji odločbe znašal 585,12 EUR ter da glede na listinsko dokumentacijo tožnik prejema pokojnino v višini 840,13 EUR mesečno, kar tudi ni sporno, in po presoji sodišča nato pravilno zaključil, da je s tem v navedenem drugem odstavku 13. člena ZBPP določeni limit za dodelitev (redne) BPP presežen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev nujne, izjemne ali redne brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 644/2013 z dne 25. 5. 2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2167/2016 z dne 14. 12. 2016, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za vrnitev odvzete poslovne sposobnosti. V svoji obrazložitvi navaja, da je v skladu z določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotavljal finančni položaj tožnika. Ugotovil je, da tožnikov dohodek (pokojnina) v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za BPP skupno znaša 2.520,38 EUR. Mesečno torej tožnik prejema 840,13 EUR pokojnine in tako presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v Zakonu o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in je ob izdaji izpodbijane odločbe znašal 292,56 EUR, 2-kratnik torej 585,12 EUR; zato pogojev za redno BPP ne izpolnjuje. Organ dalje navaja, da je seznanjen s prejemki tožnika kot prosilca in bi bilo nerazumno odločati na podlagi določbe 36. člena ZBPP o dodelitvi nujne BPP, ki se uporabi le, če bi zaradi odločanja o prošnji (t.j. zaradi pridobitve dokazil v zvezi z materialnim stanjem prosilca) prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Nadalje organ ugotavlja, da tožnik tudi ni izkazal okoliščin nobenega od v drugem odstavku 22. člena ZBPP taksativno navedenih primerov, ki bi opravičevale dodelitev izjemne BPP; tožniku se izjemna BPP ne more dodeliti tudi iz razloga po šesti alineji tega odstavka, saj mu je bila poslovna sposobnost odvzeta ravno zaradi kverulantstva.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je organ za BPP njegovo prošnjo zavrnil brez upoštevanja temeljnih določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ZBPP in Ustave RS ter brez upoštevanja listinskih dokazov in splošno znanih sodnih krivic, ki jih tožnik trpi zaradi zlorab njegove procesne, pravdne in finančne nesposobnosti ter zaradi kratenja človekovih pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave RS. Nadalje navaja, da je organ zavrnil redno in nujno BPP brez uporabe tretjega odstavka 14. člena ZBPP, medtem ko je izjemno BPP zavrnil brez upoštevanja splošno znanih in dokazanih okoliščin iz sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP in z nepravilnim razumevanjem diskriminatorne določbe iz šeste alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Navaja, da je v svoji prošnji za dodelitev BPP z relevantnimi dokazili izkazal pogoje za dodelitev nujne BPP. Skrajno nerazumljiva mu je zavrnitev prošnje za izjemno dodelitev BPP, saj so organu splošno znane krivične in nezakonite sodbe sodišč v Ljubljani in sodišča v Domžalah, po katerih je izgubil vse premoženje, uspešno obrt, zdravje in družino ter se posledično znašel v sodnih rubežih na invalidsko pokojnino, katero mu po nerazumnih sklepih in sodbah naslovnega sodišča od leta 2007 rubi celo organ za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani. Nadalje navaja, da je duševno bolan, zato ni odgovoren za očitno nerazumne vloge, ki jih je vlagal pred sodišči. Meni, da je navedena določba diskriminatorna in protiustavna, saj mu odreka pravico do izjemne BPP, medtem ko to ne velja za osebe, ki jim je bila poslovna sposobnost odvzeta zaradi uživanja alkohola, drog ali zaradi nasilništva, zato sodišču predlaga sprožitev postopka pred Ustavnim sodiščem RS.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V zadevi je sporna zavrnitev tožniku prošnje za nujno, izjemno ali redno BPP za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 644/2013 z dne 25. 5. 2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2167/2016 z dne 14. 12. 2016. Organ je odločitev oprl na ugotovitev, da tožnik presega limit za odobritev redne BPP, na presojo, da o dodelitvi nujne BPP glede na to, da je lahko odločil o prošnji za redno BPP, ne bi bilo razumno odločati, ter na ugotovitev, da tožnik tudi ni izkazal obstoja katere od okoliščin, na podlagi katere bi bil upravičen do dodelitve izjemne BPP.

6. ZBPP določa, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev redne BPP ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena).

7. O materialnem položaju tožnika je organ odločal po določbah 13. člena ZBPP. Organ je pravilno ugotovil, da je glede na prvi odstavek 8. člena ZSVarPre dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP ob izdaji odločbe znašal 585,12 EUR ter da glede na listinsko dokumentacijo tožnik prejema pokojnino v višini 840,13 EUR mesečno, kar tudi ni sporno, in po presoji sodišča nato pravilno zaključil, da je s tem v navedenem drugem odstavku 13. člena ZBPP določeni limit za dodelitev (redne) BPP presežen.

8. Z razlogovanjem organa, da v obravnavanem primeru, ko so mu znani tožnikovi prejemki, odločanje na podlagi 36. člena ZBPP o dodelitvi tožniku nujne BPP ne bi bilo razumno, se sodišče strinja. Po 36. členu ZBPP namreč pristojni organ prosilcu dodeli BPP ne glede na njegov materialni položaj, (zgolj) po presoji pogojev iz 24. člena tega zakona, če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Tega pa tožnik ne zatrjuje. Sicer pa se tudi v primeru dodelitve nujne BPP nato v 15 dneh od dodelitve preverja materialni položaj prosilca, prav tako po drugem odstavku 13. člena ZBPP; če prosilec ne bi bil upravičen do redne BPP, v tem primeru organ postopa po določbah zakona o neupravičeno prejeti BPP (43. člen ZBPP).

9. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je organ zavrnil redno in nujno BPP nepravilno, brez uporabe tretjega odstavka 14. člena ZBPP. Po navedeni zakonski določbi se (namreč) pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in oseb, ki se poleg njega upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upošteva premoženja, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji. V obravnavani zadevi pa organ tožnikovega materialnega položaja niti ni ugotavljal glede na njegovo premoženje, saj je že ob upoštevanju tožnikovih dohodkov ugotovil, da ne dajejo podlage za zaključek o tem, da bi ne zmogel stroškov sodnega postopka (13. člen ZBPP)1. 10. Sodišče tudi ne pritrjuje tožnikovemu zatrjevanju v tožbi, da je organ nepravilno zavrnil njegovo prošnjo za dodelitev izjemne BPP brez upoštevanja splošno znanih in dokazanih dejstev iz sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Izjemna BPP se po 22. členu ZBPP dodeli, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek), v tam (drugem odstavku) navedenih primerih. Po sedmi alineji drugega odstavka se izjemna BPP dodeli v drugih primerih iz razlogov, na katere prosilec in njegovi družinski člani niso mogli oziroma ne morejo vplivati in zaradi katerih so se znašli v položaju materialne ogroženosti. Okoliščin iz navedene zakonske določbe, ki bi lahko utemeljevale dodelitev izjemne BPP, pa tudi po presoji sodišča ni mogoče zatrjevati in izkazovati (kot tožnik) s sklicevanjem na „splošno znane krivične in nezakonite sodbe sodišč v Ljubljani in Domžalah, po katerih je izgubil vse premoženje, uspešno obrt, zdravje in družino ter se posledično znašel v sodnih rubežih na invalidsko pokojnino, celo organa za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani“, saj gre za zatrjevanje na splošni ravni in nekonkretizirano. Po tožniku zatrjevane razmere pa tudi ne dosegajo standarda splošno znanih dejstev, ki jih ni treba dokazovati, pač pa je (bilo) breme dokazovanja izjemnih okoliščin na tožniku. Tudi kolikor je tožnik prošnji za BPP priložil Zapisnik o popisu premoženja, iz katerega sta razvidna med drugim seznam in vrednost denarnih izvršb, v katerih je dolžnik, pa s tem tudi po presoji sodišča ni izkazal ne svoje materialne ogroženosti (v tožbi navaja, da mu mesečno od pokojnine zaradi sodnih rubežev ostane le 600 EUR, tudi s čemer pa glede na drugi odstavek 13. člena ZBPP presega limit za dodelitev redne BPP), zgolj s sklicevanjem na priložena psihiatrična izvid in mnenje (iz let 1998 in 2008) pa tudi ne, da ni mogel vplivati na razloge, zaradi katerih je, tako meni, v položaju materialne ogroženosti.

11. Tožnik tudi zmotno meni, da je organ nepravilno uporabil šesto alinejo drugega odstavka 22. člena ZBPP. Izjemna brezplačna pravna pomoč se po šesti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP lahko dodeli, če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer, ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Na podlagi podatkov spisa pa sodišče ugotavlja, da je bila tožniku s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 poslovna sposobnost odvzeta „v delu, ki se nanaša na vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki“, zaradi neodmerjenega „kopičenja vlog v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih do te mere, da je to vplivalo na njegovo sposobnost skrbeti zase in za svoje pravice ter koristi v teh postopkih“. Glede na to sodišče sodi, da je organ pravilno zaključil, da so podane okoliščine, ki po šesti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP tožnika izključujejo od dodelitve izjemne BPP, ter nasprotne tožnikove navedbe zavrača kot neutemeljene.

12. Sodišče pa tudi ni našlo razloga za začetek postopka za oceno ustavnosti navedene zakonske določbe šeste alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Iz obrazložitve predloga 11. člena ZBPP-C v Poročevalcu DZ 20142 izhaja, da je navedena določba vnesena v zakon na predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Varuha človekovih pravic, in da tako tudi po predlogu navedenih do izjemne BPP ne bodo upravičene tiste osebe, ki jim je bila poslovna sposobnost omejena ali odvzeta iz razloga veriženja vlog v sodnih postopkih. Določba je bila torej vnesena v zakon z namenom, da se kot upravičence do dodelitve izjemne BPP pod milejšimi pogoji (glede materialnega položaja) izključi prosilce, ki so poslovno sposobnost izgubili zaradi kverulantstva, s čemer se jim ne olajšuje ponovnega neodmerjenega vlaganja novih vlog v sodnih postopkih. Taka zakonska ureditev uresničevanja pravice do sodnega varstva z možnostjo dodelitve izjemne BPP pa po mnenju sodišča ne krši zahteve po enakopravnem obravnavanju enakih dejanskih stanj, kolikor tožnik primerja osebe, ki jim je bila poslovna sposobnost odvzeta (omejena) zaradi neodmerjenega vlaganja vlog v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih ter oseb, ki jim je bila poslovna sposobnost odvzeta zaradi uživanja alkohola oziroma drog ali nasilništva, saj v teh primerih ne gre za enaka dejanska stanja.

13. Ker je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Iz obrazložitve k 8. členu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (novela ZBPP-C) v Poročevalcu DZ 2014 z dne 12. 12. 2014, ki se nanaša na tretji odstavek 14. člena ZBPP, izhaja, da je namen zakonske določbe, da se izvzame nepremičnine, s katerimi prosilec (in njegova družina) dejansko ne morejo razpolagati iz upravičenih razlogov, ki jih sami niso zakrivili po lastni volji (in torej ne dohodkov prosilca). 2 z dne 12. 12. 2014