Jedro

Utemeljitev pomembnosti se zahteva za vsako postavljeno vprašanje posebej in zgolj tehnično kopiranje zakonske določbe 367a. člena ZPP oziroma njen povzetek ni dovolj.

Od predlagatelja se v okviru tega kriterija zahteva, da v predlogu obrazloži dilemo, ki jo odpira pravni institut, ki je bil uporabljen v izpodbijani sodbi, in bo z intervencijo Vrhovnega sodišča v okviru odgovora na vprašanje razčiščena, to pa bo predstavljalo doprinos k zagotovitvi pravne varnosti, razvoju prava preko sodne prakse ali enotni uporabi prava, kar presega pomen konkretne zadeve.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v za ta postopek relevantnem delu zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za razveljavitev vknjižbe lastninske pravice pri sedemnajstih nepremičninah in zemljiškoknjižnega dovolila, za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov in za sklenitev prodajne pogodbe prve toženke s tožečo stranko. Prav tako je zavrnilo podredni tožbeni zahtevek za plačilo 872.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka), toženi stranki pa naložilo povrnitev celotnih pravdnih stroškov toženk.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter tožeči stranki naložilo povrnitev stroškov pritožbenega postopka toženk.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni popoln.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica v svojem predlogu, kjer je zastavila štiri vprašanja z raznolikimi pravnimi vsebinami,1 ni zadostila.

7. Njena vloga je po vsebini podobna reviziji, pri čemer utemeljitev revizijskih razlogov sama po sebi tudi ne predstavlja razloga za dopustitev revizije.2 V predlogu pa ni navedla okoliščin, ki bi kazale na pomembnost navedenih pravnih vprašanj (367.a člen ZPP). Utemeljitev pomembnosti se zahteva za vsako postavljeno vprašanje posebej in zgolj tehnično kopiranje zakonske določbe 367a. člena ZPP oziroma njen povzetek ni dovolj.3 Od predlagatelja se v okviru tega kriterija zahteva, da v predlogu obrazloži dilemo, ki jo odpira pravni institut, ki je bil uporabljen v izpodbijani sodbi, in bo z intervencijo Vrhovnega sodišča v okviru odgovora na vprašanje razčiščena, to pa bo predstavljalo doprinos k zagotovitvi pravne varnosti, razvoju prava preko sodne prakse ali enotni uporabi prava, kar presega pomen konkretne zadeve (prim. 367.a člen ZPP).

8. Predlagateljičin predlog je s posplošeno trditvijo, da bi odgovori na vprašanja vplivali na nadaljnjo sodno prakso oziroma, da bi bila odločitev Vrhovnega sodišča o izpostavljenih pravnih vprašanjih „nedvomno pomembna za zagotovitev pravne varnosti v skladu s prvim odstavkom 367.a člena ZPP“, z vidika utemeljitve navedenega kriterija vsebinsko prazen. Ker tako predlagateljica ni izpolnila formalnih predpostavk za odločanje o predlogu za dopustitev revizije, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP njen predlog zavrglo.

9. Ker navedena pomanjkljivost onemogoča vsebinsko presojo utemeljenosti predloga glede na kriterije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.

10. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Prvo in drugo vprašanje se nanašata na kršitve določb pravdnega postopka (protispisnost ter kabinetna sprememba prvostopenjske sodbe), s tretjim in četrtim vprašanjem pa predlagateljica sprašuje po pravilni uporabi materialnega prava glede (zatrjevanega) dogovora o predkupni pravici in dolžnostjo ene od toženk, da napravi obračun leasinga. 2 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča II DoR 514/2010 z dne 23. 12. 2010, II DoR 207/2011 z dne 8. 12. 2011 in II DoR 382/2019 z dne 5. 9. 2019 in III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023. 3 Prim. sklepa Vrhovnega sodišča III DoR 56/2022 z dne 17. 3. 2022 in III DoR 1/2023 z dne 15. 2. 2023.