Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 170/99

ECLI:SI:VDSS:2000:PDP.170.99 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

disciplinska kršitev neopravičen izostanek z dela invalidnost
Višje delovno in socialno sodišče
24. februar 2000
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ne gre za očitno neupravičen izostanek delavca z dela, če se je delavec na delo javil, ni pa nastopil zato, ker delodajalec ni upošteval takratnega delavčevega zdravstvenega stanja in ga je poslal iz kadrovske službe k vodji delavnice, ki pa delavca ni razporedil na delo oz. mu ni posvetil nobene pozornosti, zaradi česar je delavec odšel domov.

Podlaga za prenehanje delovnega razmerja v smislu določb 5. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR, so lahko le takšni delavčevi izostanki, ki so očitno neupravičeni.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da glasi: "Sklepa direktorice tožene stranke z dne 12.5.1998 in komisije za pritožbe tožene stranke z dne 6.7.1998, o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi 5 zaporednih neupravičenih izostankov, se razveljavita in se ugotovi, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo in še traja z vsemi pravicami in obveznostmi ter ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in mu za čas, ko ni delal, izplačati ustrezno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki, vse v 8-ih dneh, da ne bo izvršbe.

Tožena stranka trpi sama svoje stroške postopka."

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 12.5.1998 in z dne 6.7.1998, o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi 5 zaporednih neupravičenih izostankov v času od 3.4.1998 do 9.4.1998 in za ugotovitev obstoja neprekinjenega delovnega razmerja s priznanjem pravic in obveznosti, plačilom pripadajoče plače ter vrnitvijo nazaj na delo. Pri tem je štelo, da je neupravičenost tožnikovih izostankov v celoti izkazana. Tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščen letni dopust in za plačilo regresa za letni dopust pa je s sklepom izločilo v samostojno obravnavanje.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožnik iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga njeno spremembo v smeri ugoditve zahtevku, podredno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem povdarja, da bi mu morala tožena stranka v spornih dneh evidentirati koriščenje letnega dopusta, za katerega je zaprosil že 1.4.1998, saj KP za gradbene dejavnosti predvideva, da lahko delavec 3-krat po 1 dan dopusta koristi po lastni izbiri. Poleg tega je tožnik 9.4.1998 prišel na delo. Takrat pristojni nadrejeni je v delavnici tožnika videl, pa mu dela ni odredil. Zato mu za ta dan tožena stranka ne more očitati neupravičenega izostanka.

V odgovoru na pritožbo je tožena stranka opozarjala, da dne 1.4.1998 tožnik ni najavil le enega dne dopusta, ampak je želel koristiti več dni dopusta skupaj. To mu je pristojni nadrejeni delavec opravičeno odklonil, saj ni šlo za koriščenje le enega dneva dopusta v smislu določb KP dejavnosti. Predlagala je zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče po ustrezno izvedenem postopku dejansko stanje v vseh bistvenih elementih pravilno ugotovilo. Tudi pritožbeno sodišče sprejema zaključka, da tožnik za sporne dneve ni imel odobrenega koriščenja letnega dopusta in ni šlo za koriščenje posamičnega dneva dopusta v smislu določb 4. odst. 23. člena KP za gradbene dejavnosti. Tožnik dejansko ni dokazal, da se je 5. delovnega dne, to je 9.4.1998 zglasil pri toženi stranki prvenstveno zato, da bi nastopil delo. Očitno pa bi tega dne prišlo do njegovega nastopa dela, če ne bi bil njegov redni nadrejeni vodja delavnice V. K., s katerim je tožnik po telefonu kontaktiral že prejšnjega dne, odsoten. L. L., ki je takrat K. nadomeščal, očitno ni bil na tekočem s tožnikovim statusom in zgolj zato tožnika, ki se je v delavnici sicer oglasil, ni razporedil na delo, oz. mu ni posvetil nobene pozornosti. V takem položaju je treba upoštevati tudi tožnikovo invalidnost in osebnostno upočasnjenost, ki izhaja iz zdravniškega spričevala specialistke medicine dela dr. O. V. iz K. z dne 8.4.1998, ki se nahaja v sodnem spisu (priloga B 2). Očitno dne 9.4.1998 tožnik ni nastopil dela zgolj zaradi spleta vseh navedenih okoliščin.

Tožnikova invalidnost in takratno zdravstveno stanje je dejansko zahtevalo njegovo skrbnejšo obravnavo, ne zgolj pošiljanje iz kadrovske službe, ker se je takrat nesporno oglasil, k vodju delavnice, ki pa ga takrat na delu ni bilo.

Samo ob skrbnejši in bolj usmerjeni obravnavi bi lahko bil tožnik, glede na njegovo zdravstveno stanje, z drugimi delavci enakopravno obravnavan z vidika delovnih obveznosti.

Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da so lahko podlaga za prenehanje delovnega razmerja v smislu določb 5. tč. 1. odst. 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) le takšni delavčevi izostanki, ki so očitno neupravičeni. Glede na gornje okoliščine pa za tožnikov izostanek dne 9.4.1998, oz. dejansko le za njegov nenastop dela tega dne, saj se je sicer na delovnem mestu celo zglasil, ne bi mogli reči, da je očitno neupravičen, saj ga ni mogoče pripisati zgolj tožnikovi subjektivni krivdi, temveč v pretežni meri spletu zgoraj navedenih okoliščin.

Glede na povedano pritožbeno sodišče zaključuje, da za dne 9.4.1998 tožniku ni mogoče očitati neopravičenega izostanka v smislu opredelitve neupravičenosti izostankov v 5. tč. 1. odst. 100. člena ZDR. Tako se izkaže, da tožnik v spornih dneh ni neupravičeno izostal zaporedoma 5 dni, temveč le 4 delovne dni, tako da za prenehanje delovnega razmerja v smislu gornje zakonite podlage pogoji niso bili izpolnjeni.

Glede na takšno pravno presojo pred prvostopnim sodiščem ugotovljenih dejstev je pritožbeno sodišče na podlagi določb člena 373, tč. 4 ZPP (veljavnega v času izdaje prvostopne sodbe) izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožnikovemu zahtevku za razveljavitev spornih sklepov o prenehanju delovnega razmerja in za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja z možnostjo vrnitve na delo, ugodilo. Pri tem je ob pavšalno opredeljenem zahtevku za plačilo nadomestila plače za nazaj tožniku prisodilo nadomestilo plače, pri ugotavljanju katerega bo mogoče upoštevati tudi tožnikovo dejansko delazmožnost v spornem obdobju, glede na to, da je bil tožnik v času prenehanja delovnega razmerja v letu 1998 očitno spet v bolniškem staležu. Tako glede na vsebino spora (spor o prenehanju delovnega razmerja - 22. člen ZDSS), kot glede na uspeh v pravdi tožena stranka ni opravičena do povračila njenih stroškov postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia