Jedro

V skladu s prvim odstavkom 185. člena ZPP sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za ureditev razmerja med strankama.

Vprašanje utemeljenosti navedenih (resda različnih) zahtevkov sloni na ugotavljanju med seboj tesno povezanih dejstev, zato bi jih bilo glede na zbrano procesno gradivo v skladu z načelom ekonomičnosti nesmiselno ločevati po posameznih pravdnih postopkih. To je tudi v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bi v nasprotnem primeru tožnik moral vložiti novo tožbo, v novem postopku pa bi bilo treba začeti vse od začetka.

Sodišče mora v skladu s prvim odstavkom 5. člen ZPP dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Pritožnica navaja, da na sodišču ni bila zaslišana glede uporabnine in škode, ki jo vtožuje tožeča stranka. Pritožbeno sodišče najprej izpostavlja, da toženka navedene kršitve postopka ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje. Sicer pa je bila zaslišana o vseh elementih oz. svojih ugovorih.

Sodišče prve stopnje je v 31. točki obrazložitve svoje odločbe pravilno zapisalo, da je toženka v stanovanju tožnika od 26. 10. 2020 bivala brez pravne podlage (to je tudi sama priznala na glavni obravnavi dne 7. 5. 2021) in da ima tožnik po pravilih neupravičene pridobitve iz 190. člena OZ pravico do ustreznega povračila oziroma uporabnine. Glede temelja toženkine obveznosti povračila škode pa se je prvostopenjsko sodišče v 34. točki obrazložitve ravno tako pravilno oprlo na 94. člen SZ-1. Kot je ugotovilo, toženka ni prerekala trditev tožeče stranke, da je v stanovanju povzročila zatrjevano škodo. Skladno z dogovorom bi morala stanovanje vrniti v urejenem stanju, kakršnega je prejela ob vselitvi.

Tožena stranka višini vtoževane uporabnine ni konkretno ugovarjala, prerekala pa tudi ni višino škode zaradi vlaganj, pri čemer je tožnik predložil račune za odpravo škode, da jih je ob zapadlosti plačal. Tožena stranka znižanja najemnine oziroma uporabnine ni uveljavljala v pobot, temveč le z ugovorom, medtem ko pobotnega ugovora glede odškodnine sploh ni oblikovala. Tožena stranka torej pobota ne v zvezi z jamčevalnim zahtevkom kot odškodnino pred sodiščem prve stopnje dejansko ni uveljavila, zato ga v skladu z 337. členom ZPP ne more uveljavljati v pritožbi.

V skladu s tretjo alinejo 92. člena SZ-1 mora lastnik stanovanja odgovarjati za pravne in stvarne napake na oddanem stanovanju. Ker SZ-1 ne vsebuje natančnejših določb glede samega uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov najemnika (razen splošne obveznosti najemnika, da lastnika obvešča o napakah na stanovanju po 94. členu in pravice najemnika, da zahteva previsoko zaračunano najemnino po 100. členu), se obravnavanem primeru uporabljajo določbe OZ. Kot izhaja iz sklepa VSRS III Ips 28/2017, lahko najemnik na podlagi drugega odstavka 480. člena OZ v zvezi s 100. členom OZ v primeru, ko je najemodajalca pravočasno opozoril o napaki, kot ugovor zoper najemodajalčev zahtevek, naj mu plača najemnino, uveljavlja svoj zahtevek za znižanje kupnine ali povrnitev škode.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se odločba sodišča prve stopnje v VI. točki izreka spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov 2.099,54 EUR nadomesti z zneskom 2.026,34 EUR.

II. V ostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi odločba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje dopustilo objektivno spremembo tožbe z dne 3. 3. 2020 in 2. 2. 2021 (I. točka izreka) ter ustavilo postopek glede najemnine za april v znesku 280,00 EUR (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo zneska v višini 2.470,50 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot so razvidni v III. točki izreka. Toženi stranki je naložilo tudi plačilo zneskov v višini 163,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 8. 2019 dalje do plačila in 31,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ob 1. 6. 2019 dalje do plačila (IV. točka izreka) ter 4.890,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot so razvidni v V. točki izreka. Toženi stranki je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki v višini 2.099,54 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno odločbo se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi najprej graja spremembo tožbe, po katerem skupni vtoževani znesek znaša 8.494,80 EUR s p.p. Sodišče je brez sklepa takoj dovolilo razširitev tožbe. Dodatno vtoževani znesek nima pravnega temelja kot tudi ne osnove v dejanskem stanju, saj so vtoževani stroški, za nastanek katerih stranka ni kriva, poleg tega pa je neosnovan tudi v višini. Tožena stranka v stanovanju ne biva že več kot leto in pol, tako vse stroške stanovanja nosi tožnik. Za spremembo tožbe je potrebna privolitev tožene stranke. Toženka nadalje ni bila zaslišana na sodišču glede uporabnine in eventualne škode, ki ju vtožuje tožnik. Nadomestilo uporabnine in povračilo škode nista v vzročni zvezi z bivanjem toženke v stanovanju, poleg tega pa tožnik nakupa nove opreme ne more naprtiti toženki. Toženka prereka višino vlaganj in višino uporabnine, saj je do izselitve živela v temi in v plesnivem stanovanju, vsa oprema pa je bila dotrajana. Stanovanje je tudi sicer bilo v tako slabem stanju, da njegova normalna raba ni bila omogočena. Lastnik v primeru oddaje stanovanja v najem najemniku odgovarja za pravne in stvarne napake na stanovanju. Tožeča stranka stanovanja ni vzdrževala, s čimer je bila toženki povzročena premoženjska škoda v višini najmanj 18.000,00 EUR kot tudi nepremoženjska škoda v višini najmanj 15.000,00 EUR. Tožena stranka je sicer na tožnico že naslovila izvensodni zahtevek za plačilo 100 EUR dnevne odškodnine za čas, ko v stanovanju ni bilo elektrike, kar skupno znese 18.000,00 EUR. Nepremoženjska škoda se je izkazala kot hujše duševne bolečine, ki jih je trpela toženka, saj je morala več kot šest mesecev zaradi spornih dejanj tožnice bivati v človeku nevrednem stanovanju brez elektrike, v popolni temi. Nobena od življenjsko pomembnih električnih naprav ni delala, tudi bojler ni proizvajal toplote za ogrevanje vode, toženki je bil tako onemogočeno normalno umivanje, zaradi česar se je počutila ponižano, depresivno, otožno, z občutki jeze, prav tako jo je bilo strah novih zapletov s tožnico. Ker je po tožničini krivdi toženki nastala škoda, je na podlagi frankfurtske tabele glede znižanja najemnin upravičena zahtevati 100-odstotno znižanje najemnine, hkrati pa je upravičena tudi do odškodnine. Toženka zato iz naslova plačane najemnine uveljavlja v pobot jamčevalni zahtevek zaradi stvarnih napak v stanovanju ter ostale premoženjske škode, zahtevka iz plačila najemnine pa ne priznava, saj ga je tožniku tudi že poravnala. Sodišče je tudi odmerilo previsoke stroške postopka, saj je sporna vrednost po prvotni tožbi bila le 3000,00 EUR, tako bi tožniku moralo priznati največ 300 točk na vlogo in narok.

3. Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, ki naprej navaja, da je sodišče dovolilo spremembo tožbe, saj je bilo to smotrno na dokončno ureditev razmerja med strankama s skladno s 185. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), prav tako pa je o tem odločilo v I. točki izreka sodbe. Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da toženka v postopku ni bila zaslišana, saj je dne 7. 5. 2021 odgovarjala na vprašanja sodišča, svojega pooblaščenca in pooblaščenca tožeče stranke. Kar zadeva okrnjenost uporabe stanovanja in posledično znižanje najemnine, tožnica izpostavlja izvedenčev izračun tržne najemnine za stanovanje brez električne energije. Sodišče prve stopnje se je v celoti opredelilo tako glede toženkinih navedb v zvezi z odklopom elektrike kot domnevnim odklopom vode. Glede pritožbene navedbe, da je bilo stanovanje plesnivo, tožeča stranka odgovarja, da stanovanje ni imelo prav nobenih stvarnih napak. Tožena stranka tudi ni predložila nobenih dokazov, da je prav zaradi ravnanja tožeče stranke prišlo do izpraznitve akumulatorja v avtu toženke in do nastanka škode na tehničnih aparatih v stanovanju. Pritožbene trditve o dnevni odškodnini so v celoti neutemeljene in v postopku na prvi stopnji niti niso bile postavljene v smislu sklepčnosti, na kar je sodišče toženo stranko posebej opozorilo na naroku dne 23. 2. 2021. Glede nepremoženjske škode v višini 15.000,00 EUR in pobotnega ugovora v tej smeri je sodišče pojasnilo, da tožena stranka pobotnega ugovora ni oblikovala, poleg tega pa je šlo za litispendenčno terjatev, ki jo tožena stranka uveljavlja v pravdi opr. št. III P 1477/2019. 4. Pritožba je delno utemeljena _Sprememba tožbe_

5. V skladu s prvim odstavkom 185. člena ZPP sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za ureditev razmerja med strankama. Kot izhaja iz spisa, je tožeča stranka najprej z vlogo z dne 3. 3. 2020 na l. št. 55-57 povišala tožbeni zahtevek na plačilo najemnin še od septembra 2019 do izteka najemne pogodbe in uporabnin do vključno februarja 2020, nato pa je z vlogo z dne 2. 2. 2021 na l. št. 74-78 terjala še uporabnino za čas od marca do izselitve tožene stranke 16. 4. 2020 in povračilo stroškov sanacije škode v stanovanju v znesku 4.890,43 EUR. Razširjeni del tožbenega zahtevka glede najemnine in uporabnine skupaj s prvotnim zahtevkom glede neplačanih najemnin in stroškov obratovanja se v dejanskem smislu nanaša na celotni čas bivanja tožene stranke v stanovanju tožeče stranke, medtem ko terjatev glede povračila stroškov vlaganj izvira iz škode, povzročene na stanovanju v navedenem časovnem obdobju. Vprašanje utemeljenosti navedenih (resda različnih) zahtevkov sloni na ugotavljanju med seboj tesno povezanih dejstev, zato bi jih bilo glede na zbrano procesno gradivo v skladu z načelom ekonomičnosti nesmiselno ločevati po posameznih pravdnih postopkih. To je tudi v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bi v nasprotnem primeru tožnik moral vložiti novo tožbo, v novem postopku pa bi bilo treba začeti vse od začetka.1 Dovolitev spremembe tožbe prvostopenjskega sodišča je tako pravilna.

_Kršitev pravice do zaslišanja_

6. Sodišče mora v skladu s prvim odstavkom 5. člen ZPP dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Pritožnica navaja, da na sodišču ni bila zaslišana glede uporabnine in škode, ki jo vtožuje tožeča stranka. Pritožbeno sodišče najprej izpostavlja, da toženka navedene kršitve postopka ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje. Sicer pa je bila zaslišana o vseh elementih oz. svojih ugovorih (l. št. 107-109). Iz spisa je namreč razvidno, da je bila tožena stranka zaslišana na glavni obravnavi dne 7. 5. 2021, pri čemer jo je sodišče med drugim izrecno vprašalo, zakaj ni zapustila stanovanja, če je bilo brez elektrike, in zakaj ni plačevala uporabnine (l. št. 108), izpovedovala pa je tudi o dejstvih, ki so vplivala na obseg škode zaradi vlaganj (l. št. 107 in 108). Tožena stranka je tako imela možnost (in jo je tudi izkoristila), da se izjavi o očitkih tožeče stranke glede uporabnine in vtoževene škode. Njena pravica do izjave oziroma kontradiktornosti ni bila kršena in s tem tudi ni podana absolutna kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako nista podani absolutni bistveni kršitvi postopka po 14. in 15. točki navedenega člena, ki ju sicer povsem nesubstancirano podaja tožena stranka v pritožbi. Kar zadeva 14. točko, izrek odločbe sodišča prve stopnje glede plačila uporabnine (III. točka) in povračila škode (V. točka) v ničemer ni nerazumljiv, prav tako so v obrazložitvi navedeni razlogi o odločilnih dejstvih (za uporabnino gl. 31. točko, za povračilo škode 33. in 34. točko). In še, nobenega indica ni (niti ga toženka ne navaja), da bi bila prvostopenjska odločba protispisna, s tem pa podana kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

_O uporabi materialnega prava:_

7. Pritožnica nekonkretizirano izpodbija materialnopravno presojo sodišča prve stopnje glede temelja in višine uporabnine ter povrnitve vlaganj. Iz njene pritožbe tudi ni razvidno, katere trditve se nanašajo na uporabnino in katere na povračilo stroškov vlaganj. Tako zelo pavšalno navaja, da nadomestila uporabnine in povračila škode niso v vzročni zvezi z bivanjem toženke v stanovanju in da ji ni mogoče naprtiti nakupa nove opreme. Sodišče prve stopnje je v 31. točki obrazložitve svoje odločbe pravilno zapisalo, da je toženka v stanovanju tožnika od 26. 10. 2020 bivala brez pravne podlage (to je tudi sama priznala na glavni obravnavi dne 7. 5. 2021 (l. št. 107 in 108) in da ima tožnik po pravilih neupravičene pridobitve iz 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pravico do ustreznega povračila oziroma uporabnine. Glede temelja toženkine obveznosti povračila škode pa se je prvostopenjsko sodišče v 34. točki obrazložitve ravno tako pravilno oprlo na 94. člen Stanovanjskega zakonika (v nadaljevanju SZ-1). Kot je ugotovilo, toženka ni prerekala trditev tožeče stranke, da je v stanovanju povzročila zatrjevano škodo. Skladno z dogovorom bi morala stanovanje vrniti v urejenem stanju, kakršnega je prejela ob vselitvi. Poleg tega je sodišče prve stopnje na podlagi fotografij stanovanja v času dobrih treh tednov pred izselitvijo (A36) ugotovilo, da tožena stranka stanovanja, pohištva in opreme ni uporabljala kot dober gospodar. In nenazadnje je toženka tudi sama potrdila večji del tožnikovih trditev glede poškodovanja pulta, mušic na stenah in neprebeljenega stanovanja. Pritožničine navedbe glede neobstoja vzročne zveze med njenim bivanjem v stanovanju in nastalo škodo (zaradi katere so bila potrebna obnovitvena dela) tako niso utemeljene.

8. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, v katerem graja višino uporabnine in povračila vlaganj. Pritožnica namreč svojih navedb skorajda ne konkretizira. Navede na primer, da je do izselitve živela v temi, kar je neresnično, saj je bila po podatkih iz spisa v pril. B2 elektrika ponovno priklopljena 26. 10. 2019, iz stanovanja pa se je izselila aprila 2020. Kar pa zadeva njene trditve o plesnivem stanovanju in dotrajani opremi, je te okoliščine sodišče prve stopnje utemeljeno pripisalo toženi stranki sami (v zvezi s tem gl. 11. točko spodaj). Tudi sicer sodišče prve stopnje poudarja, da tožena stranka višini vtoževane uporabnine ni konkretno ugovarjala (31. točka obrazložitve), prerekala pa tudi ni višino škode zaradi vlaganj, pri čemer je tožnik predložil račune za odpravo škode, da jih je ob zapadlosti plačal, pa tudi ni bilo prerekano (34. točka obrazložitve).

_Pobot_

9. Tožena stranka v pritožbi (tako kot na prvi stopnji) predlaga, da se vtoževana najemnina pobota z jamčevalnim zahtevkom zaradi stvarnih napak ter ostale premoženjske in nepremoženjske škode. Kot izhaja iz 17. točke obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje, tožena stranka znižanja najemnine oziroma uporabnine ni uveljavljala v pobot, temveč le z ugovorom, medtem ko pobotnega ugovora glede odškodnine sploh ni oblikovala. Tožena stranka torej pobota ne v zvezi z jamčevalnim zahtevkom kot odškodnino pred sodiščem prve stopnje dejansko ni uveljavila, zato ga v skladu z 337. členom ZPP ne more uveljavljati v pritožbi.

_Odgovornost za stvarne napake_

10. V skladu s tretjo alinejo 92. člena SZ-1 mora lastnik stanovanja odgovarjati za pravne in stvarne napake na oddanem stanovanju. Ker SZ-1 ne vsebuje natančnejših določb glede samega uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov najemnika (razen splošne obveznosti najemnika, da lastnika obvešča o napakah na stanovanju po 94. členu in pravice najemnika, da zahteva previsoko zaračunano najemnino po 100. členu), se obravnavanem primeru uporabljajo določbe OZ. Kot izhaja iz sklepa VSRS III Ips 28/2017, lahko najemnik na podlagi drugega odstavka 480. člena OZ v zvezi s 100. členom OZ v primeru, ko je najemodajalca pravočasno opozoril o napaki, kot ugovor zoper najemodajalčev zahtevek, naj mu plača najemnino, uveljavlja svoj zahtevek za znižanje kupnine ali povrnitev škode.

11. Pritožnica se v pritožbi tako kot na prvi stopnji deloma sklicuje na napačne okoliščine, ki v konkretnem primeru vplivajo na znižanje najemnine. Tako tožniku očita, da ji je neupravičeno odklopil elektriko in vodo ter ji s tem onemogočil nemoteno posest nad stanovanjem, da je bilo stanovanje v slabem stanju in da se je v njem pojavila plesen. Kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče v 21. točki obrazložitve, je edina napaka na stanovanju, ki je bila v tožnikovi sferi, odklop elektrike. Do slednjega je namreč prišlo zaradi tožnikovega naročila in ne zaradi neplačila elektrike s strani toženke. Po drugi strani pa do odklopa vode ni prišlo iz razlogov na strani tožnika, prav tako sodišče ni ugotovilo, da bi plesen nastala zaradi ravnanja tožeče stranke – česar tožena stranka ni konkretno zatrjevala. Poleg tega tožniku tudi ne gre pripisati slabega stanja stanovanja, ki je bilo, kot izhaja iz fotografij pred selitvijo, posledica ravnanja same toženke. In nenazadnje, kot še pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, tožena stranka je tožnika obvestila zgolj o odklopu elektrike, drugih domnevnih napak pa sploh ni grajala, pri čemer tožnika, kot je izpovedal na glavni obravnavi dne 7. 5. 2021 (l. št. 105) in na kar kaže tudi elektronska komunikacija med strankama (A13), ni spustila v stanovanje, da bi se sam prepričal o njegovem stanju.

12. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje pri izračunu znižanja najemnine uporabljati frankfurtske tabele. Kot izhaja iz sodbe in sklepa VSL III Cp 957/2015 gre pri slednjih za sistem zniževanja cen turističnih aranžmajev v primeru neizpolnjevanja pogodbe (smiselno enako tudi sodbi VSL III Cp 3307/2015 in II Cp 3007/2016,). Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja (21. točka obrazložitve), da v obravnavani zadevi ne gre za turistični aranžma, zaradi česar frankfurtska tabela ni uporabljiva. A tudi če bi bila, ne gre za absolutno vodilo, pri čemer je vedno treba upoštevati okoliščine vsakega primera (gl. navedene odločbe VSL). V konkretnem primeru je tako sodišče prve stopnje pri ugotavljanju zneska znižanja najemnine pravilno izhajalo iz mnenja izvedenca.

_Odškodninska terjatev tožene stranke_

13. Pritožničine navedbe, da ji je bila zaradi tožnikove opustitve dolžnosti vzdrževanja stanovanja povzročena premoženjska in nepremoženjska škoda, ter z njimi povezana odškodninska zahtevka se, kot izhaja iz 18. točke obrazložitve prvostopenjske odločbe, pokrivajo z vsebino pravdnega postopka med istima strankama pod opr. št. III P 1477/2019. To je izrecno potrdila tudi toženka na glavni obravnavi dne 23. 2. 2021 (l. št. 85). Sodišče prve stopnje je zato v 17. točki obrazložitve svoje odločbe pravilno ugotovilo, da gre v danem primeru za litispendenčno terjatev in je, tudi če bi jo toženka pravilno oblikovala v pobotni ugovor, ne bi moglo upoštevati.

_Očitek glede stroškov postopka_

14. Pritožbeni očitek glede previsoko odmerjenih stroškov postopka pa je delno utemeljen, in sicer v delu, v katerem je sodišče prve stopnje tožeči stranki za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 23. 3. 2021 priznalo 400 točk. Glede na vrednost spornega predmet v tem postopku, ki ne glede na v pritožbi izraženo nasprotovanje tožene stranke znaša 8.494,80 EUR, se tožeči stranki po prvi točki tarifne številke 21 odmeri 300 točk, kar znaša 180,00 EUR. Pritožbi se tako delno ugodi in se skladno s 3. točko 365. člena ZPP VI. točka izreka spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov 2.099,54 EUR nadomesti z zneskom 2.026,34 EUR.

_Glede dokaznih predlogov_

15. Postavitev izvedenca medicinske stroke je glede na ugotovitev, da je nepremoženjska škoda, ki naj bi jo utrpela pritožnica, obravnavana v ločeni pravdi, nesmiselna. Preostali dokazni predlogi pa so odvečni zato, ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejstva, povezana z znižanjem najemnine, med drugim tudi glede (ne)primernosti stanovanja, prav tako frankfurtska tabela za ta postopek iz že navedenih razlogov ni uporabljiva, tožena stranka pa je tudi že bila zaslišana o vseh pravnorelevantnih dejstvih. Ker je sodišče prvo stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo očitanih in tudi ne drugih absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožno zavrniti in razen v stroškovnem delu potrditi sodbo sodišča prva stopnje (353. člen ZPP).

1 Lojze Ude in ostali, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 227, Uradni list RS in GV založba, Ljubljana, 2006.