Jedro

Ustavno sodišče je z odločbo U-I-304/20 ugotovilo, da je določba drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških v neskladju z Ustavo RS. V posledici je pritožba zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo vedno dovoljena. Ustavno sodišče je uredilo tudi položaj tistih storilcev, ki so zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo vložili ustavno pritožbo s predlogom za izjemno obravnavanje, o kateri še ni bilo odločeno in sicer lahko v 45 dneh od objave odločbe Ustavnega sodišča vložijo pritožbo zoper sodbo. Pritožnik je izkazal, da je bila zoper izpodbijano sodbo vložena ustavna pritožba s predlogom za izjemno obravnavo, o kateri do izdaje odločbe Ustavnega sodišča še ni bilo odločeno. Ker je torej zoper izpodbijano sodbo še dopustna pritožba, to hkrati pomeni, da o prekršku še ni pravnomočno odločeno.

Izrek

I. Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se spremeni, tako da se postopek zoper kršiteljico zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, kot je opisan v plačilnem nalogu Občinskega inšpektorata in redarstva Občine Izola št. 224-138/2017 z dne 9.5.2018, ustavi na podlagi 4. točke 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) zaradi zastaranja pregona in stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru zavrnilo zahtevo za sodno varstvo kršiteljice zoper plačilni nalog Občinskega inšpektorata in redarstva Občine Izola št. 224-138/2017 z dne 9.5.2018. 2. Zoper sodbo se pravočasno1 pritožuje zunajzakonski partner kršiteljice. Pritožbo vlaga v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-304/20 z dne 17.12.2020. Sodišču očita nespoštovanje minimalnih procesnih jamstev. Po njegovem mnenju bi moralo sodišče iz spisa izločiti izpovedbo kršiteljice kot priče v postopku zoper lastnika vozila, s katerim je bil storjen prekršek. Ker je bila pritožnica prikrajšana do zaslišanja v svojstvu obdolženke, so bile kršene njene ustavne pravice. V predmetni zadevi tudi ni bilo mogoče na prvi pogled, brez dodatnih pojasnil in analiz, zanesljivo ugotoviti, katero vozilo je prekoračilo hitrost, pri čemer drugih dokazov ni, zato je odločitev sodišča nejasna in sama s seboj v nasprotju. V zadevi je bil kršen materialni predpis, saj se je postopek zoper pritožnico začel več kot 30 dni po ugotovitvi prekrška.

3. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-304/20 ugotovilo, da je določba drugega odstavka 66. člena ZP-1 v neskladju z Ustavo RS. V posledici je pritožba zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo vedno dovoljena. Ustavno sodišče je uredilo tudi položaj tistih storilcev, ki so zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo vložili ustavno pritožbo s predlogom za izjemno obravnavanje, o kateri še ni bilo odločeno in sicer lahko v 45 dneh od objave odločbe Ustavnega sodišča vložijo pritožbo zoper sodbo. Pritožnik je izkazal, da je bila zoper izpodbijano sodbo vložena ustavna pritožba s predlogom za izjemno obravnavo, o kateri do izdaje odločbe Ustavnega sodišča še ni bilo odločeno. Ker je torej zoper izpodbijano sodbo še dopustna pritožba, to hkrati pomeni, da o prekršku še ni pravnomočno odločeno.

4. Višje sodišče po določilih 159. člena ZP-1 preizkusi sodbo o prekršku v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija, vendar mora vselej po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 155. člena ter ali so bile v škodo obdolženca kršene materialne določbe Zakona ali predpisa, ki določa prekršek. V okviru tega preizkusa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je nastopilo absolutno zastaranje pregona o prekršku že 6.1.20212, zato postopek o prekršku ni več dopusten ter je potrebno sodbo sodišča prve stopnje spremeniti po uradni dolžnosti, tako da se postopek zoper kršiteljico zaradi prekrška po 3. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, kot je opisan v plačilnem nalogu Občinskega inšpektorata in redarstva O. I. št. 224-139/2017 z dne 9.5.2018, ustavi. Zaradi take odločitve se pritožbenemu sodišču ni bilo treba ukvarjati s posameznimi pritožbenimi navedbami.

5. Po določbi četrtega odstavka 44. člena ZP-1 stroški postopka bremenijo proračun.

1 Po Odredbi predsednika Vrhovnega sodišča Su 407/2020 procesni roki v času do 31.1.2021 niso tekli. 2 Postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen (prvi odstavek 42. člena ZP-1). Postopek o prekršku pa v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku (šesti odstavek 42. člena ZP-1).