Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno zgolj na podlagi vsebine mnenja sodnega izvedenca kriminalistično tehnične stroke, da je potrditev identitete tožnice na videoposnetkih zaradi slabe kvalitete, oddaljenosti od kamer in nošenja maske neizvedljiva, štelo, da toženka očitka v odpovedi ni dokazala. Izvedba dokaza s sodnim izvedencem (vsaj v tem delu) niti ni bila potrebna, saj je tožnica sama, ko je bila zaslišana kot stranka na naroku za glavno obravnavo, potrdila, da je na spornih videoposnetkih.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 4. 11. 2021 nezakonita in da je tožnici prenehalo delovno razmerje z dnem 26. 9. 2022; v presežku (da ji je delovno razmerje prenehalo z dnem izdaje sodbe 3. 1. 2023) je zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo, da tožnici za čas od 7. 11. 2021 do 26. 9. 2022 prizna vse pravice iz delovnega razmerja, jo za ta čas prijavi v matično evidenco zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter ji obračuna in izplača mesečna nadomestila plače v višini 1.428,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v prihodnjem mesecu do plačila; v presežku je zahtevek zavrnilo. Zavrnilo je zahtevek, da je dolžna toženka tožnici plačati denarno povračilo v višini 7.141,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude. Toženki je naložilo, da za tožnico na račun sodišča plača pravdne stroške v višini 742,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper ugodilni del navedene sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je odpoved tožnici podala zaradi suma kršitve, saj ji je v odpovedi očitala kršitev, ki jo je ugotovila s stopnjo prepričanja. Že komisija, ki je izvedla izredni nadzor, je kršitev ugotovila, ni šlo le za sum. Zakonita zastopnica toženke A. A. ni izpovedala o sumu, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje; takšna izpoved je bila kvečjemu podana v drugem sodnem sporu. Dejstva v zvezi s sumom je ugotavljalo izven trditvene podlage tožnice. Tožnica ni navedla, da bi odpoved prejela zaradi suma, ampak zgolj, da kršitev ni dokazana. Tudi v zvezi s tem je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje. Tožnica sama je, ko je bila zaslišana, potrdila, da je na videoposnetkih kamer pred ambulanto NMP. Izpovedala je sicer, da je šla v lekarno. Da navedeno ne drži, je bilo ugotovljeno na podlagi opravljenih poizvedb v lekarni. Sporni vnosi v sistem eRCO so bili izvedeni ravno v času, ko je bila tožnica v ambulanti NMP sama; iz videoposnetkov je razvidno, da nihče drug ni vstopil v ambulanto. Sodni izvedenec je v zvezi z videoposnetki ugotovil le, da prepoznava ni mogoča, ne pa, da na njih ne bi bila tožnica. Toženka predlaga zaslišanje sodnega izvedenca. Toženka je z drugimi dokazi dokazala, da je tožnica vstopila v ambulanto NMP. Dejstvo, da je bil v ambulanti še kdo drug, bi kvečjemu dokazovala tožnica. Sodišče prve stopnje je povsem zmotno dokazno ocenilo predložene sezname. Sporni vpisi so bili opravljeni z uporabo profesionalne kartice B. B., ki se je nahajala v ambulanti NMP. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevek zavrne, oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje dejstva ugotavljalo, ne da bi bila podana ustrezna trditvena podlaga strank, in da dejstev ni ugotavljalo, kot mu nalaga 8. člen ZPP (enostranska dokazna ocena), s čimer je storilo bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 7. in 8. členom ZPP, ki ju s pritožbenimi navedbami uveljavlja toženka in ki sta vplivali na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.

5. Toženka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je nepooblaščeno vnašala podatke o cepljenih osebah v sistem eRCO z uporabo gesla in imena sodelavca (navedeno v "izreku" odpovedi) oziroma ker je 29. 9. 2021 v času, ko je bila razporejena na delo v splošnih ambulantah, iz ambulante nujne medicinske pomoči (NMP) v sistem eRCO vnesla 17 nedovoljenih vnosov o cepljenih osebah, za kar so te osebe takoj pridobile status cepljene osebe, zdravstveni dom pa ne hrani dokumentacije, da je bilo cepljenje dejansko izvedeno (kot je v nadaljevanju točke 11 obrazložitve iz odpovedi povzelo sodišče prve stopnje). Gre za očitano kršitev z znaki kaznivega dejanja, kar je kot razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi določeno v 1. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.).

6. Tožnica je v tožbi in nadaljnjih pripravljalni vlogah nezakonitost podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljevala predvsem z navedbami glede zagovora, obrazložitve odpovedi, uporabe določb Zakona o javnih uslužbencih (ZJU; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.) ter zakonitosti videonadzora, ki jih je vse pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje (točke 7, 9, 10 in 12 obrazložitve).

7. Za ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženka odpoved tožnici podala zaradi suma kršitve (in ne zaradi kršitve, ki ima vse znake kaznivega dejanja), ni bila podana trditvena podlaga tožnice, kot utemeljeno opozarja toženka v pritožbi, pa tudi sicer je zmotna. Iz predložene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je jasno razvidno, da je toženka tožnici očitala (ugotovljeno) kršitev, beseda "sum" je uporabljena le v "obrazložitvi" odpovedi, kjer toženka povzema ugotovitve izrednega strokovnega nadzora ("Z njim je bil postavljen tudi utemeljen sum, da je delavka huje kršila pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, opisano v prejšnjih odstavkih, in imajo kršitve vse znake kaznivega dejanja. Zoper delavko je bila vložena tudi kazenska ovadba na Policijsko postajo C., Sektor kriminalistične policije.").

8. Toženka za obstoj kršitve ni predlagala le dokaza s sodnim izvedencem kriminalistično tehnične stroke, ki bi analiziral videoposnetke nadzornih kamer. Sodišče prve stopnje je zmotno zgolj na podlagi vsebine njegovega mnenja, da je potrditev identitete tožnice na videoposnetkih zaradi slabe kvalitete, oddaljenosti od kamer in nošenja maske neizvedljiva, štelo, da toženka očitka v odpovedi ni dokazala. Izvedba dokaza s sodnim izvedencem (vsaj v tem delu) niti ni bila potrebna, saj je tožnica sama, ko je bila zaslišana kot stranka na naroku za glavno obravnavo dne 1. 6. 2022, potrdila, da je na spornih videoposnetkih. Sicer je sodni izvedenec potrdil navedbe toženke, da so posnetki zamaknjeni za zaokroženo 11 minut; dejanski čas, ko je videti osebo (tožnico), kako vstopa v ambulanto NMP, se tako sklada s časom opravljenih vnosov v sistem eRCO (tožnica je vstopila v ambulanto NMP ob 14.09 uri in izstopila iz nje ob 14.29 uri, nato je ponovno vstopila ob 14.31 uri; sporni vnosi so se, razen prvega, pričeli ob 14.16 uri, trajali so do 14.28 ure, nato so se ponovno pričeli ob 14.34 uri). Toženka je že v odgovoru na tožbo navedla, da v času, ko se je tožnica nahajala v ambulanti NMP, tam ni bilo nikogar drugega; tožnica njenih navedb ni konkretizirano prerekala. V zvezi s tem sodišče prve stopnje toženki v izpodbijani sodbi neutemeljeno očita, da ni predložila nobenega dokaza za svoje navedbe, da je bila tožnica v ambulanti NMP sama, saj bi dokaze (in navedbe) v zvezi s tem kvečjemu morala podati tožnica, kot je pravilno izpostavljeno v pritožbi.

9. Toženka je očitano kršitev dokazovala indično; predlagala je dokaze, da so bili nedovoljeni vnosi opravljeni v ambulanti NMP, v katero je v času, ko so bili opravljeni, vstopila tožnica; opravljeni so bili s profesionalno kartico B. B., ki se je nahajala v računalniku. Sodišče prve stopnje je glede profesionalne kartice in gesla D. D. povzelo izpovedi tožnice in prič, ne da bi jih dokazno ocenilo. Dokazno je ocenilo le izpoved B. B.; izpovedi ni verjelo v delu, v katerem je izpovedal, da je bila njegova profesionalna kartica v računalniku le, kadar je bil na delu; ugotovilo je, da je bila kartica v računalnik vstavljena ves čas. Pri ugotavljanju za odločitev bistvenih dejstev je prezrlo vsebino predloženih elektronskega sporočila (B18) in dopisa E., d. d. (B29), upravljavca podatkov ProMedica, da so na seznamih vnosi, ki so bili opravljeni z določeno profesionalno kartico (...) in uporabo gesla določenega uporabnika (...). Da gre za profesionalno kartico B. B. in uporabnika D. D., je navedla toženka v pripravljalni vlogi z dne 23. 5. 2022 in izhaja iz predloženih listin (kopija profesionalne kartice B. B., B19, izpis iz aplikacije za D. D., B22).

10. Toženka je z odgovorom na tožbo predložila seznam s 1.423 vpisi (B11; sporni vpisi so na straneh 11, 12, 13 in 14), po sklepu sodišča prve stopnje z dne 14. 4. 2022 pa s pripravljalno vlogo z dne 26. 4. 2022 izvleček (B17), ki vsebuje 17 vpisov; ta izvleček je enak tistemu, ki ga je toženka priložila razširjeni pisni obdolžitvi z vabilom na zagovor z dne 26. 10. 2021 (A8). Seznami, ki jih je toženka predložila kasneje, s pripravljalno vlogo z dne 23. 5. 2022, so drugi; gre za seznam oseb, ki so bile vnesene v eRCO, ne v "staro" ProMedico (B23), seznam oseb, ki jih je cepila patronažna sestra (in niso bile vnesene v ProMedico; B24), in pa seznam vseh oseb oziroma zdravstvenih kartic, ki so bile v določenem obdobju prebrane s profesionalno kartico ... in s strani uporabnika ... (B26, B27). Ti seznami, razen izvlečka (A8, B11) se seveda razlikujejo, ker vsebujejo različne podatke, to pa še ne pomeni, da so neverodostojni, kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje, kar mu utemeljeno očita toženka v pritožbi. K temu pritožbeno sodišče še dodaja, da seznam cepljenj, ki ga je sodišče prve stopnje v točki 15 obrazložitve povezalo z izpovedjo priče F. F., ni priloga B32 spisa (B32 je izjava javnega uslužbenca) niti niso seznami popisani kot priloga B29 (preglednice) ali B30 (fotografije).

11. Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi toženke ugodilo, na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem naj v okviru podanih navedb ponovno presodi utemeljenost podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi; v zvezi z za odločitev bistvenimi dejstvi naj sprejme jasno dokazno oceno (vseh) izvedenih dokazov, pri čemer naj upošteva, da je dokazno breme sicer na toženki, ki je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala (drugi odstavek 84. člena ZDR-1), kar pa ne pomeni, da ni tožnica glede na procesna pravila tista, ki (podaja navedbe in) dokazuje utemeljenost svojih ugovorov (212. člen ZPP).

12. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem naj odpravi ugotovljeni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, ki ju ne more odpraviti na pritožbeni obravnavi, saj bi moralo, vsaj za oblikovanje dokazne ocene, kot določa 8. člen ZPP, ponoviti vse že izvedene dokaze pred sodiščem prve stopnje. Namen instančnega odločanja ni prenos ugotavljanja dejstev, ki so bistvena za odločitev, in odločanja s prve na drugo stopnjo, pač pa preverjanje pravilnosti izpodbijane odločitve, pri čemer z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje glede na dosedanji potek postopka ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku. Za stranki, ki imata prebivališče oziroma sedež izven sodnega okrožja Ljubljana, bo oprava naroka pred Delovnim sodiščem v Celju bolj ekonomična.

13. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.