Jedro

Začasna odredba - stiki otroka z mamo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi je sodišče prve stopnje stike med otrokom A. A., roj. ... (nadalje otrok) in njegovo mamo - nasprotno udeleženko B. B. (nadalje mati) določilo tako, da ti potekajo vsako soboto med 9.00 in 18.00 uro, ko oče C. C. (nadalje oče) pripelje otroka ob 9.00 uri k mami, nato pa ga mama istega dne ob 18.00 uri pripelje na naslov očeta. Stiki med materjo in otrokom potekajo tudi po videoklicu vsako sredo ob 19.00 uri, v trajanju največ 20 minut, ko mati otroka pokliče po telefonu. Oče in mati sta otroka dolžna ustrezno pripraviti za izvajanje določenih stikov. Za kršitev odredbe se kršitev izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR, začasna odredba pa velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka nepravdnega postopka (točka I izreka). V točki II izreka je zavrnilo predlog predlagatelja na začasno ukinitev stikov med otrokom in materjo, v točki III izreka pa je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke, da se z začasno odredbo otrok dodeli v vzgojo, varstvo in oskrbo materi, oče pa ima enkrat na teden stike z otrokom pod nadzorom CSD.

2.Prvostopni sklep v točki I izreka s pritožbo izpodbija predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi izpostavlja, da iz razloga, ker mati izvaja oziroma je izvajala nasilje nad otrokom in ker otrok odvrača in ne želi stika z materjo, kar je večkrat izrazil v svojem mnenju in izkazal z svojimi ravnanji, ni podlage, da se določijo stiki otroka z materjo, kot je odločilo prvostopno sodišče z izpodbijano začasno odredbo. Otrok zaradi neizvajanja stikov z materjo ni ogrožen. Nasprotno, stiki matere z otrokom so za otroka ogrožajoči v njegovem duševnem razvoju. Zraven tega je sodišče z izdano začasno odredbo zelo povečalo obseg stikov, saj so ti poprej trajali eno uro in to v varnem okolju CSD, sedaj pa trajajo devet ur brez navzočnosti strokovne ali kakšne tretje osebe. V nasprotju s samim predlogom matere je tudi to, da oče pripelje otroka na stik. Mati je predlagala, da pride sama po otroka k očetu. Sicer pa oče ne nasprotuje odnosu oziroma stikom matere z otrokom in želi si, da bi mati in otrok v bodoče vzpostavila normalen življenjski odnos. V nobenem primeru pa oče ne nastopa v smeri odtujevanja otroka od matere, kot tudi izhaja iz izpodbijanega sklepa. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3.V obširnem odgovoru na pritožbo mati otroka prereka pritožbena izvajanja in predlaga zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijanega sklepa. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V postopku za varstvo koristi otrok sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda iz prejšnjega odstavka obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoj otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdaja po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja zavarovanje (100. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Tak zakon je Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki v določbi 273.a člena določa, da sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja družinska razmerja.

6.Pritožbeno sodišče se pridružuje presoji prvostopnega sodišča, da je zaradi morebitnega neizvajanja stikov med materjo in otrokom podana ogroženost otroka, kot temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe po določbi prvega odstavka 161. člena DZ. Takšno presojo je prvostopno sodišče sprejelo na podlagi strokovnega poročila CSD iz katerega izhaja, da so stiki med otrokom in materjo sedaj okrnjeni, so pa nujni zaradi povezanosti otroka z materjo, ker pri otroku že nastaja odtujitveni sindrom od matere. Da pa bi bila mati zoper otroka psihično in fizično nasilna ter s tem ogrožujoča za otroka, kot zatrjuje pritožba, pa iz podatkov spisa ne izhaja, kot pravilno zaključuje že prvostopno sodišče. Res je, da konflikte med materjo in otrokom navaja otrok sam (pri tem nasilja ne definira) in tudi njegova polnoletna sestra D. D. ter oče otroka, ki jih tudi posebej ne konkretizirata. Iz strokovnega mnenja CSD pa izhaja, da mati ni nasilna in ni ogrožujoča za otroka. Tako tudi ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da so stiki zaradi ogrožajoče matere v nasprotju s koristmi otroka. Nasprotno, zaradi neizvajanja stikov z materjo je ogroženost otroka verjetno izkazana, ker je zaradi neizvajanja stikov (otrok že sedaj stike odklanja in jih ne želi) ogrožen otrokov zdrav osebnostni razvoj v smeri morebitnih psihomatskih in čustvenih težav otroka in s tem povezane nepopravljive oziroma težko popravljive škode za otroka. Zaradi navedenih koristi otroka v smeri njegovega zdravega osebnostnega razvoja tudi ni slediti želji oziroma izjavi otroka, da stikov z materjo ne želi.

7.Povedano je že, da mati za otroka ni ogrožujoča in tako tudi ni razloga, da stiki med materjo in otrokom trajajo vsako soboto od 9.00 do 18.00 ure. Nasprotna pritožbena izvajanja v smeri skrajševanja stikov so neutemeljena. Prav je tudi, da si starša aktivnosti v zvezi z izvajanji stikov porazdelita tako, da na stike k materi otroka pripelje oče, mati pa po stikih otroka zapelje nazaj k očetu.

8.Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s 42. členom ZNP-1 v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

9.Pritožbeni stroški niso priglašeni.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 157/2, 157/3, 161, 161/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.