Jedro

DZ se je res začel uporabljati 15. 4. 2019, kar pa ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Tudi po 51. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je še veljal v trenutku sklenitve navedene pogodbe o prostovoljnem odstopu poslovnega deleža, sklenjene med B. B. in C. B., je imel njen poslovni delež pravno naravo skupnega premoženja. Poslovna deleža sta bila namreč pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze. V nobenem primeru pa ni mogel en zakonec drugemu zakoncu podariti del skupnega premoženja, ki bi tako po materialnopravno zmotnem stališču udeleženca B. B. postalo njegovo posebno premoženje. Slednje bi lahko postalo le, če bi ga B. B. neodplačno pridobil od tretje osebe ali pa bi bilo že prej posebno premoženje enega od zakoncev, ki bi bilo podarjeno drugemu zakoncu. Pri poslovnih deležih, pridobljenih v času trajanje zakonske zveze, je šlo ipso iure za podjetniško premoženje kot skupno premoženje zakoncev. Skupno premoženje namreč nastane originarno, ko se izpolnijo pogoji iz ZZZDR, zato korporacijske pravice spadajo v skupno premoženje zakoncev, ne glede na to kateri od zakoncev je vpisan v register.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.

II. Udeleženca A. A. in B. B. sama nosita pritožbene stroške.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Registrsko sodišče je s sklepom opr. št. Srg 0000/16317 z dne 10. 5. 2023 pri predlagatelju izvedlo vpis spremembe družbenika in poslovnega deleža v sodni register in kot novo družbenico vpisalo A. A. Ta je pridobila 90 odstotni poslovni delež na podlagi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 5. 5. 2023, sklenjene med njo in družbenikom B. B. 2. Zoper ta sklep je pravočasno vložila pritožbo C. B. Pravni interes za sodelovanje v tem postopku je zatrjevala s tem, da je odsvojitelj poslovnega deleža predlagatelja B. B., njen zakonec, v teku pa je postopek za razvezo zakonske zveze. Poslovni delež predstavlja skupno premoženje, ki sta ga zakonca ustvarila tekom trajanja njune zakonske zveze. Družbenica in ustanoviteljica predlagatelja je bila od 24. 3. 1992 dalje do izstopa z dne 15. 1. 2019. Pred vpisom izpodbijane spremembe poslovnih deležev, je bil B. B. edini družbenik predlagatelja.

3. Registrsko sodišče ji je na podlagi 17. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg) priznalo položaj udeleženke v registrskem postopku. Z izpodbijanim sklepom je njeni pritožbi ugodilo in v sodnem registru vzpostavilo prejšnje registrsko stanje in sicer, da je B. B. ponovno 100 odstotni imetnik poslovnega deleža predlagatelja. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pojasnilo, da iz trditev tako udeleženke C. B. kot udeleženca B. B. izhaja, da gre pri predlagatelju za premoženje, ki sta ga zakonca B. pridobila z delom in skupnimi vložki v času trajanja zakonske zveze. Zemljišče, na katerem stoji lokal v posesti predlagatelja, je bilo v lasti C. B., dobila pa ga je na podlagi darilne pogodbe od svojih staršev. Na navedenem zemljišču, ki sta ga zakonca skupaj še dokupila, ker sta ga potrebovala za izgradnjo lokala, sta lokal zgradila skupaj. Zato gre za skupno premoženje zakoncev v skladu s 67. členom Družinskega zakonika (DZ). Na drugačno stališče registrskega sodišča ne morejo vplivati trditve B. B., da je s tem, ko mu je C. B. prostovoljno in neodplačno prepustila svoj 50 odstotni poslovni delež, navedeni poslovni delež postal njegovo posebno premoženje. Registrsko sodišče je namreč ugotovilo, da iz pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža, ki je bila sklenjena med C. B. in B. B., dne 15. 1. 2019, ne izhaja, da bi ga sklenila kot Sporazum o razdelitvi skupnega premoženja, kjer bi bil določen obseg skupnega premoženja zakoncev, ki je obvezna sestavina sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja. Zato omenjena pogodba, na katero se je skliceval B. B., ne vsebuje vseh sestavin, ki jih določa 71. člen DZ.

4. Registrsko sodišče je zato materialnopravno sklepalo, da vpis, ki je bil izveden na podlagi predloga B. B. in A. A., ni v skladu z DZ in je zato pritožbi udeleženke postopka C. B. ugodilo in izdalo izpodbijani registrski sklep. Kot dodatno je še ugotovilo, da je Okrajno sodišče v Trbovljah 9. 5. 2023 izdalo začasno odredbo opr. št. 000/2023, na podlagi katere je B. B. v korist C. B. zaradi zavarovanja nedenarne terjatve ugotovitve skupnega premoženja prepovedalo odtujiti in obremeniti poslovni delež v predlagatelju. C. B. je predlog za začasno odredbo vložila že 27. 3. 2023, navedeni predlog za vpis spremembe poslovnih deležev predlagatelja s prilogami pa je bil vložen 8. 5. 2023. 5. Registrsko sodišče je potem, ko je ugotovilo, da je pritožba C. B. utemeljena, v skladu s prvim odstavkom 37. člena ZSReg izdalo nadomestni sklep in ga obrazložilo. Zato je tudi posledično razveljavilo v sodni register vpisane spremembe na podlagi sklepa z dne 10. 5. 2023, vključno s spremembo družbene pogodbe, tako da je ostala v veljavi družbena pogodba in njena zadnja sprememba z dne 15. 1. 2019. **Pritožba udeležencev B. B. in A. A.**

6. Udeleženca B. B. in A. A. (udeleženca) sta se zoper navedeni registrski sklep pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 19. členom ZSReg ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi tako, da ostane v veljavi stanje, kakršno je bilo pred izdajo izpodbijanega sklepa. Zahtevala sta povrnitev pritožbenih stroškov.

7. Udeleženka C. B. je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

**Odločitev pritožbenega sodišča in razlogi**

8. Pritožba ni utemeljena.

9. Registrsko sodišče se je v zvezi s sklenjeno pogodbo o 50 odstotnem neodplačnem prenosu poslovnega deleža C. B. B. B. z dne 15. 1. 2019, opredelilo do pravnega pomena te pogodbe po DZ. Udeleženca najprej uveljavljata zmotno uporabo materialnega prava, ker se je registrsko sodišče sklicevalo na 77. člen DZ, čeprav se ta zakon ob sklenitvi pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 15. 1. 2019 še ni uporabljal. DZ se je res začel uporabljati 15. 4. 2019, kar pa ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Tudi po 51. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je še veljal v trenutku sklenitve navedene pogodbe o prostovoljnem odstopu poslovnega deleža, sklenjene med B. B. in C. B., je imel njen poslovni delež pravno naravo skupnega premoženja. Poslovna deleža sta bila namreč pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze. V nobenem primeru pa ni mogel en zakonec drugemu zakoncu podariti del skupnega premoženja, ki bi tako po materialnopravno zmotnem stališču udeleženca B. B. postalo njegovo posebno premoženje. Slednje bi lahko postalo le, če bi ga B. B. neodplačno pridobil od tretje osebe ali pa bi bilo že prej posebno premoženje enega od zakoncev, ki bi bilo podarjeno drugemu zakoncu. Pri poslovnih deležih, pridobljenih v času trajanje zakonske zveze, je šlo ipso iure za podjetniško premoženje kot skupno premoženje zakoncev. Skupno premoženje namreč nastane originarno, ko se izpolnijo pogoji iz ZZZDR, zato korporacijske pravice spadajo v skupno premoženje zakoncev, ne glede na to kateri od zakoncev je vpisan v register.1

10. Sicer pa se bo za postopek razveze zakonske zveze, ki je v teku, uporabljal DZ, kar velja tudi za vsa premoženjska razmerja zakoncev, ki jih bo sodišče presojalo po sedaj veljavnem DZ. Pritožbeno sodišče torej ne pritrjuje stališču v pritožbi, da je B. B. pridobil 50 odstotni poslovni delež od C. B. tako, da ima navedeni poslovni delež status posebnega premoženja s katerim je lahko prostovoljno razpolagal. 11. V obširni pritožbi udeleženca registrskega postopka ponavljata vse trditve, ki sta jih navedla že v postopku pred registrskem sodiščem in sicer v odgovoru na pritožbo udeleženke C. B. Vendar se vsebina pritožbe ne nanaša na izpodbijani registrski sklep ampak na kazenski postopek, ki teče zoper B. B., postopek razveze in pojasnjevanje okoliščine, zakaj je bila v letu 2019 med njima sklenjena pogodba o neodplačnem prenosu poslovnega deleža. Na vse navedene pritožbene trditve, ki jih pritožbeno sodišče ni prezrlo, vendar je ocenilo, da za odločitev v tem pritožbenem postopku niso pravno odločilnega pomena, nanje ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg).

12. Kar se tiče argumenta sodišča, ki se je sklicevalo na izdano začasno odredbo Okrajnega sodišča v Trbovljah, s katero je bilo (sicer glede na datum vloženega predloga predlagatelja za en dan prepozno) B. B. prepovedano razpolaganje s poslovnim deležem v predlagatelju, je registrsko sodišče le dodatno podkrepilo razloge o tem, da je bil prvotni sklep, ki ga je registrsko sodišče nadomestilo z izpodbijanim nadomestnim sklepom, v nasprotju z zakonom. Bistveni razlogi v izpodbijanem sklepu so namreč ti, da B. B. ni mogel razpolagati s skupnim premoženjem zakoncev, ki bo predmet razdelitve v postopku razveze zakonske zveze.

13. Pritožbeno sodišče ni zaznalo nobenih absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 19. členom ZSReg). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člen ZSReg).

14. Po posebni določbi 18. člena ZSReg, vsak udeleženec v postopku krije svoje stroške postopka. Že iz tega razloga stroški udeležencem postopka ne pripadajo.

1 Več glej Gregor Dugar, Podjetniško premoženje kot skupno premoženje zakoncev, Pravni letopis 1/2015, 25. 1. 2016, stran 55-79, VSL Sodba I Cp 331/2021, 21. 4. 2021.