Jedro

Ker nižje sodišče ni upoštevalo roka, v katerem je dovoljeno pred pristojnim sodiščem uveljavljati pravice ob prenehanju delovnega razmerja, je revizijsko sodišče ob smiselnem upoštevanju določb 379. člena ZPP reviziji delno ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na obstoj delovnega razmerja.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi s 1. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, ki se nanaša na tožbeni zahtevek, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 18.2.1998, ampak je trajalo vse do izpolnitve pogojev za pokojnino, razveljavi, in se tožba v tem delu zavrže. V delu, ki se nanaša na plačilo razlike med pokojnino in dejansko plačo, se revizija zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z dopolnilno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi, da tožniku ni prenehalo delovno razmerje dne 18.12.1998 in da je trajalo vse do izpolnitve pogojev za upokojitev in da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati za celotno obdobje obstoja delovnega razmerja razliko med pokojnino in dejansko plačo, ki bi jo dobival, če bi bil pri toženi stranki v rednem delovnem razmerju, ter mu plačati vse ostale prejemke in prispevke iz naslova delovnega razmerja in da mu je tožena stranka dolžna povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo glede sklepa o stroških, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi sklepa nepristojnega organa in je zato prenehanje bilo nezakonito. Menil je tudi, da lahko sam določi rok, kdaj se bo upokojil. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija je deloma utemeljena, deloma pa ni dovoljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Dejansko stanje glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ne more biti revizijski razlog, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v zvezi s tem revizijskim ugovorom ni preizkušalo.

Glede na to, da je prišlo do prenehanja delovnega razmerja že v letu 1998, bi bilo glede uveljavljanja in varstva pravic iz delovnega razmerja treba uporabiti določbe Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nadalj.), ki se je uporabljal do 1.1.2003. Ta je v 83. členu določal, da ima delavec pravico v 15. dneh zahtevati varstvo svojih pravic pri pristojnem sodišču, če ni zadovoljen z dokončno odločitvijo pristojnega organa delodajalca. Ker je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki tudi po njegovih navedbah prenehalo že v letu 1998 (enako ugotavljata tudi obe nižji sodišči), to pomeni, da je daleč prekoračil rok, določen za uveljavitev pravic, saj je bila tožba vložena šele v letu 2003, zato je bilo treba tožbo (v tem delu) kot prepozno vloženo zavreči. Ker je revizijsko sodišče ugotovilo, da v tem delu tožbenega zahtevka materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno, ker nižje sodišče ni upoštevalo roka, v katerem je dovoljeno preko pristojnega sodišča uveljavljati pravice ob prenehanju delovnega razmerja, je ob smiselnem upoštevanju določb 379. člena ZPP reviziji delno ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo in tožbo zavrglo v delu, ki se nanaša na obstoj delovnega razmerja.

Po določbi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004), se v delovnih sporih uporabljajo določbe ZPP, če ni z ZDSS-1 drugače določeno. V ZPP pa je v drugem odstavku 367. člena določeno, da je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000,00 SIT (4.172,30 EUR).

V spornem primeru se uveljavlja razlika med pokojnino in dejansko plačo, kar predstavlja premoženjsko terjatev.

Ker v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta ni ustrezno določena in ni jasno ali presega v zakonu določen znesek, ni izpolnjen zahtevan pogoj glede dovoljenosti revizije oziroma za vsebinsko obravnavo revizije in je sodišče zato revizijo v tem delu moralo zavreči kot nedovoljeno (377. člen ZPP).

Ker v delu, kjer se uveljavlja premoženjska terjatev, revizija ni bila dovoljena, jo je revizijsko sodišče v skladu z določbo 374. člena ZPP zavrglo.