Jedro

Tožba s tožbenim zahtevkom, da se ugotovi, da se je tožnik določenega dne poškodoval pri delu, ni sklepčna, ker se z njo zahteva ugotovitev dejstev, ugotovitvena tožba pa je dopustna le, če se zahteva ugotovitev obstoja oziroma neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost listine. Če je sporna višina nadomestila plače za čas bolniškega staleža (ki je odvisna od vzroka za poškodbo), terjatev za plačilo nadomestila plače pa je že zapadla, bi moral tožnik vložiti dajatveno tožbo za plačilo višjega nadomestila plače.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana zamudna sodba ter izpodbijani del sklepa razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da se je tožnik dne 7. 9. 2009 poškodoval pri delu pri toženi stranki (I. odstavek izreka). Sklenilo je, da se tožba s tožbenim zahtevkom, s katerim je tožnik zahteval, da mu tožena stranka izplača pripadajočo plačo in nadomestilo plače za mesec september 2009 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10. 2009 dalje do plačila zavrže ter naložilo toženi stranki, da je dolžna plačati stroške postopka na račun Delovnega sodišča v Celju v znesku 189,24 EUR v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe in sklepa, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od zapadlosti do plačila) (II. odstavek, 1. in 2. točka izreka).

Zoper navedeno zamudno sodbo ter odločitev o stroških postopka se pritožuje tožena stranka, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo spremeni in zavrne tožbeni zahtevek. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje sprejelo napačno odločitev, ker tožba temelji na lažeh. Navaja, da je bil tožnik odpuščen iz krivdnih razlogov, ker je bil od 20. 11. 2009, ko bi moral pričeti delati po zaključenem bolniškem staležu, neopravičeno odsoten z dela, kot izhaja iz odločbe ZZZS, ki so jo prejeli 10. 12. 2009. Tudi po prejetju sklepa o prenehanju delovnega razmerja z dnem 10. 12. 2009 ni prišel na pogovor z delodajalcem, v januarju 2010 je dostavil le bolniški list. Odjavili so ga 10. 12. 2009, ker so bolniški list prejeli šele 6. 1. 2010. Vsi delavci so potrdili, da se tožnik ni poškodoval na delu, za čas bolniškega staleža pa so mu obračunali poškodbo izven dela. Delavec je bil seznanjen s finančno situacijo v podjetju, kljub temu pa mu je tožena stranka dne 28. 12. 2009 plačala vse, kar mu je bilo podjetje dolžno, o čemer prilaga dokazila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS št. 26/99 do 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Upoštevalo je dejstvo, da se glede na določbo 2. odstavka 339. člena ZPP zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, tožena stranka pa v svoji pritožbi uveljavlja zlasti ta pritožbeni razlog. Pri preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da se je tožnik dne 7. 9. 2009 poškodoval pri delu pri toženi stranki. Ocenilo je namreč, da so v obravnavanem primeru podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena ZPP, saj je bila tožba pravilno vročena v odgovor, tožena stranka pa v zakonitem 30-dnevnem roku na tožbo ni odgovorila, gre za zahtevek, s katerim smejo stranke prosto razpolagati, utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka. Sprejeta odločitev je napačna, ker sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb ZPP, ki določajo pogoje za vložitev ugotovitvene tožbe. Po določbi 1. in 2. odstavka 181. člena se s tožbo lahko zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Takšna tožba se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Iz citiranih določb torej izhaja, da z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati ugotovitve dejstev, zahtevek tožnika, da se ugotovi, da se je določenega dne poškodoval pri delu, pa pomeni prav ugotovitev dejstva, ne pa obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja. Tožnik v tožbi navaja, da naj bi imel interes, da se ugotovi poškodba pri delu, ker je od tega odvisen njegov status v času bolniške odsotnosti, vendar to ne spremeni dejstva, da je s tožbenim zahtevkom zahteval ugotovitev dejstev. Če je sporna višina nadomestila za čas bolniškega staleža, terjatev za plačilo nadomestila pa je že zapadla, za kar naj bi šlo v obravnavanem primeru, mora delavec vložiti dajatveno tožbo za plačilo višjega nadomestila, v okviru tega spora pa se ugotavlja, ali je res prišlo do poškodbe pri delu ali ne, kar vpliva na višino nadomestila. Tožba z zahtevkom, o katerem je prvostopenjsko sodišče odločilo z izpodbijano zamudno sodbo, torej ni sklepčna, zato ni bil izpolnjen pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP.

Če tožba ni sklepčna, kot v obravnavanem primeru, sodišče prve stopnje stori absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, če izda zamudno sodbo. Po tej določbi je vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank.

Ker sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb ZPP glede pogojev za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP ter določb 181. člena ZPP glede pogojev za vložitev ugotovitvene tožbe, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP ter 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano zamudno sodbo skupaj z odločitvijo o stroških postopka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pri odločanju upoštevati zlasti določbe 4. in 5. odstavka 318. člena ZPP.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.