Jedro

Določilo 3.odst. 34.čl. ZIZ bi po mnenju pritožbenega sodišča bilo mogoče razumeti tudi tako, da ima upnik na njegovi podlagi možnost predlagati (sodišče pa dovoliti)- vse do konca izvršilnega postopka - izvršbo tudi na računu pri organizaciji za plačilni promet, glede katerega je bila izvršba predhodno že pravnomočno ustavljena, vendar le pod pogojem, da bi izkazal ustrezno spremembo dejanskega stanja napr. v smeri, da ima dolžnik priliv na računu ipd.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika z dne 28.6.2005 za nadaljevanje izvršbe z rubežem dolžnikovega dobroimetja pri A. d.d. in pri H. d.d., ker je ugotovilo, da je bil vložen po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe na računu pri organizaciji za plačilni promet. Proti navedenemu sklepu je upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter predlagal njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po prepričanju upnika je pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da mora upnik vložiti nov predlog za izvršbo, v kolikor želi poseči na dolžnikova denarna sredstva pri banki. Nesporno je, da je bila v nadpisni zadevi pravnomočno ustavljena izvršba na računu pri organizaciji za plačilni promet, sklep v zvezi s tem je postal pravnomočen 5.5.2005, s čimer pa izvršilni postopek v nadpisni zadevi ni bil v celoti ustavljen, saj je še vedno v teku izvršba z izvršilnim sredstvom rubežem in prodajo premičnih stvari dolžnika. Nesporno je tudi, da je upnik z vlogozdne 27.6.2005 predlagal ponovnirubež razpoložljivega dobroimetja dolžnika na računih pri že navedenih bankah. Skladno s 3. odst. 34. čl. ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na upnikov predlog dovoli poleg že dovoljenih sredstev oz. predmetov izvršbe, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oz. namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oz. predmeti. Navedeno določilo je potrebno razumeti tako, da ima upnik možnost vse do konca izvršilnega postopka, ki je v teku, predlagati tudi izvršilna sredstva, v zvezi s katerimi je bil v teku istega postopka postopek že pravnomočno ustavljen. Na primer, v kolikor se v okviru izvršilnega postopka proda nepremičnina dolžnika, posledično čemur je postopek s tem izvršilnim sredstvom pravnomočno končan, pri tem pa upnik ni bil v celoti poplačan, ima upnik možnost, da v kolikor ugotovi, da je dolžnik lastnik še kakšne druge nepremičnine, lahko v okviru istega izvršilnega postopka predlaga izvršbo na drugo nepremičnino dolžnika. Povsem enaka situacija je podana tudi v konkretnem primeru. ZIZ pa ne določa, da upnik ne more predlagati izvršilnega sredstva ponovno, v okviru istega postopka, čeprav je bila izvršba s tem izvršilnim sredstvom že enkrat ustavljena. Nenazadnje pa je odločitev sodišča prve stopnje tudi pravno nelogična iz vidika načela ekonomičnosti postopka, saj bi to pomenilo, da bi na podlagi istega izvršilnega naslova bilo v teku pred sodiščem več izvršilnih postopkov z različnimi pravnimi sredstvi, kar bi bilo povsem nesmiselno.

Pritožba upnika ni utemeljena.

V predlogu, ki ga je sodišče prve stopnje prejelo 28.6.2005, je upnik predlagal izvršbo še na dveh transakcijskih računih, in sicer pri A. d.d. na rač. št. x in pri H. d.d. na rač. št. y. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila na obeh navedenih dolžnikovih računih s strani upnika izvršba predlagana že v predlogu za izvršbo z dne 20.1.2003 in je tako predlagano izvršbo sodišče prve stopnje dovolilo s sklepom o izvršbi z dne 7.4.2003, obema bankama poslalo sklep o izvršbi v izvršitev in od obeh bank zatem prejelo sporočilo, da v enem letu na računih ni bilo nobenega priliva sredstev, zatem pa s sklepom z dne 29.9.2004 iz tega razloga ustavilo izvršbo na obeh navedenih računih (ta sklep številk računov sicer ne navaja, a je po podatkih spisa jasno, da se nanaša tudi na citirana računa). Res je, da v obravnavani zadevi izvršilni postopek še ni bil v celoti ustavljen, glede na to, da je bila dovoljena tudi izvršba na dolžnikove premičnine. Glede na to ima prav pritožnik, da bi glede na to lahko prišla v poštev uporaba 3. odst. 34. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po katerem lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma z drugimi predmeti. Navedeno zakonsko določilo bi tudi po mnenju pritožbenega sodišča bilo mogoče razumeti tudi tako, da ima upnik na njegovi podlagi možnost predlagati (sodišče pa dovoliti)- vse do konca izvršilnega postopka - izvršbo tudi na računu pri organizaciji za plačilni promet, glede katerega je bila izvršba predhodno že pravnomočno ustavljena, vendar le pod pogojem, da bi izkazal ustrezno spremembo dejanskega stanja napr. v smeri, da ima dolžnik priliv na računu ipd. Le takšna sprememba bi v obravnavanem primeru opravičevala drugačno ravnanje sodišča prve stopnje, kot je to razvidno iz izpodbijanega sklepa, vendar pa ni upnik v svojem predlogu za izvršbo na istih dveh računih pri bankah niti zatrjeval, da je prišlo do kakšnih prilivov sredstev na obeh računih. Zato je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrnilo, pritožba pa glede na to ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče kot takšno zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ). Končno pa pritožbeno sodišče še dodaja, da obravnavana zadeva ni primerljiva s situacijo, ki jo v pritožbi ponuja upnik, in sicer z možnostjo poplačila upnika v izvršbi še s kakšno drugo nepremičnino mimo tiste, glede katere je bila izvršba dovoljena (in tudi realizirana v okviru vrednosti nepremičnine).