Jedro

Ko se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde novo premoženje, ki bistveno spreminja obseg zapuščine, mora sodišče na novo pridobiti dedne izjave. Če pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju, s katerim je bilo novo premoženje dodeljeno dediču iz prvega sklepa, brez da bi se ugotavljala volja dedičev glede novega premoženja, ne vložijo vsi prizadeti dediči, se učinki vložene pritožbe raztezajo na vse prizadete dediče, saj so do delitve zapuščine dediči enotni sosporniki.

Izrek

Pritožbam se ugodi, dodatni sklep o dedovanju se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v gornji zapuščinski zadevi izdalo dodatni sklep o dedovanju, s katerim je ugotovilo, da spadajo v zapuščino po pokojni T.B. tudi nepremičnine, vpisane v vl. št. 177 k.o. D. Glede tega novonajdenega premoženja je odločilo, da ga na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju deduje zapustničin sin D.B. in da bo po pravnomočnosti tega sklepa vknjižbo pri nepremičninah v zemljiški knjigi sodišče izvedlo po uradni dolžnosti.

Proti temu sklepu so vložili pritožbo dediči A.B., T.B. in F.B. Dediča A.B. in T.B. v pritožbi navajata, da sta mislila, da v zapuščino spadajo samo denarna sredstva, zato se jima ni zdelo potrebno, da bi zahtevala vnos klavzule o prepovedi prodaje nepremičnin brez njunega soglasja. Ko sta prejela dodatni sklep o dedovanju pa sta ugotovila, da spadajo v zapuščino tudi nepremičnine, vpisane v vl. št. 177 k.o. D., zato zahtevata, da se v zemljiškoknjižni vložek vnese klavzula o prepovedi prodaje nepremičnin brez njunega soglasja.

Dedič F.B. pa v pritožbi navaja, da se je odpovedal svoji dediščini, ker ni vedel, da spadajo v zapuščino tudi nepremičnine, vpisane v vl. št. 177 k.o. D., temveč samo denarna sredstva. Ker je bil sedaj izdan dodatni sklep o dedovanju, iz katerega je to ugotovil, zahteva svoj dedni delež na nepremičninah in zahteva, da se v navedeni zemljiškoknjižni vložek vnese klavzula o prepovedi prodaje nepremičnin brez njegovega soglasja.

Pritožbe dedičev so utemeljene.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje v tej zapuščinski zadevi izdalo 14.7.1998 sklep o dedovanju, v katerem je ugotovilo, da spadajo v zapuščino denarna sredstva na dveh hranilnih knjižicah in deviznem računu, pravica iz lastninskega certifikata, morebitni neizplačan znesek pokojnine pri ZPIZ Ljubljana in morebitni neizplačani znesek italijanske in belgijske pokojnine. Glede tega premoženja so dediči v zapuščinskem postopku podali dedne izjave, in sicer pritožnika A.B. in T.B. sta se svojim dednim deležem odpovedala v korist dediča D.B. (dedni izjavi na list. štev. 8 in 9 spisa), dedič F.B. pa je izjavil, da se odpoveduje deležu, ki mu gre po zakonu (list. štev. 4 spisa). Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pa je dedič D.B., ki podedoval to zapuščino, predlagal sodišču naj izda dodatni sklep o dedovanju še glede nepremičnin. Glede na takšne podatke spisa, ko je bilo v postopku do izdaje sklepa o dedovanju odločeno le o zapuščini, ki so jo predstavljala denarna sredstva, saj so se šele po pravnomočnosti sklepa našle nepremičnine, zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni bilo podlage za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede novega premoženja zgolj na podlagi prvega sklepa. Sodna praksa se je že izrekla, da se izjava o odpovedi dediščini, dana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, ne nanaša na pozneje najdeno premoženje, zaradi katerega je obseg zapuščine bistveno spremenjen. Odpoved dediščini v korist določenega dediča (kar sta v zadevi do izdaje prvega sklepa izjavila dediča A.B. in T.B.) pa se šteje le za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju (2. odst. 139. člena Zakona o dedovanju - ZD), ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju (pravno mnenje objavljeno v Poročilu VSS 2-3/70). Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov moralo utemeljenim pritožbam pritožnikov ugoditi in je na njihovo pritožbo dodatni sklep o dedovanju po 3. odst. 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD razveljavilo in vrnilo zadevo v novo odločanje. Čeprav se zoper dodatni sklep o dedovanju niso pritožili vsi zakoniti dediči, je pritožbeno sodišče ta sklep o celoti razveljavilo, saj so dediči do razdelitve zapuščine enotni sosporniki, po 196. členu ZPP, ki se uporablja tudi v zapuščinskem postopku (163 ZD), pa se učinki procesnih dejanj (v tem primeru vložene pritožbe) raztezajo tudi na tiste, ki niso v pritožbenem roku vložili tega zanje ugodnega pravnega sredstva. V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje moralo glede novega premoženja, ki predstavlja nepremično zapuščino, šele pridobiti dedne izjave vseh dedičev, zaradi česar je potrebno opraviti nov narok in zatem o dedovanju te zapuščine ponovno odločiti.