Jedro

Ker je predmet tega upravnega spora presoja zakonitosti odločbe, ki je bila odpravljena, torej ne obstaja več, tak akt tudi ne more posegati v tožnikove pravice in v njegove neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Zato je prenehala pravovarstvena potreba in pravni interes za tožbo, kar je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka.

Izrek

1. Predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks se ugodi in se ga oprosti plačila vseh sodnih taks v tem sodnem postopku.

2. Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (drugostopni organ) ugodil pritožbi A.A., in odpravil odločbo št. 321-28/96 z dne 19. 3. 2009, ki jo je izdala Republika Slovenija, Upravna enota Jesenice, Oddelek za okolje in prostor, kmetijstvo in druge upravne naloge, ter zadevo vrnilo upravnemu organu prve stopnje v ponovni postopek in odločanje (1. točka izreka); zavrnilo pritožbo tožnika (2. točka izreka), ugotovilo, da stroški postopka niso bili zaznamovani (3. točka izreka); A.A. oprostilo plačila upravne takse (4. točka izreka).

Upravna enota Jesenice (prvostopni organ) je z odločbo št. 321-28/96 z dne 19. 3. 2009 odločila, da kmetijska oziroma kmetijsko-gozdarska gospodarska enota na naslovu ..., ki obsega nepremičnine vpisane v zk.vl.št. 205 k.o. ..., zk.vl.št. 42 k.o. ..., zk.vl.št. 43 k.o. ..., zk.vl.št. 987 k.o. ..., zk.vl.št. 549 k.o. ..., zk.vl.št. 336 k.o. ..., zk.vl.št. 554 k.o. ..., zk.vl.št. 773 k.o. ... in zk.vl.št. 734 k.o. ..., katere zemljiškoknjižni lastnik je pok. B.B., izpolnjuje pogoje za status zaščitene kmetije. Drugostopni organ pa je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prvostopni organ nepopolno ugotovil dejansko stanje in je napačno uporabil materialno pravo, zaradi česar je odločbo prvostopnega organa odpravil in v smislu 3. odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Uradni list RS, št. 24/06) vrnil zadevo v ponovni postopek prvostopnemu organu.

Tožnik v tožbi navaja, da je bilo z odločbo tožene stranke poseženo v sodno pristojnost v postopku, ki teče pri Okrajnem sodišču in s tem prejudicirana odločitev o lastništvu zemljišč. Tožena stranka je s tem poizkušala zmanjšati obseg zapuščine in je tožniku povzročila veliko premoženjsko škodo, nasprotni stranki pa veliko premoženjsko korist. Tožnik je v pritožbi zoper prvostopno odločbo uveljavljal, da pod vl.št. 42 k.o. ... nista upoštevani parc. št. 817/1 in 817/2, tožena stranka pa ni povzela njegovih navedb in ni upoštevala dokazov o priimku A.A. Navaja, da kljub dejstvu, da je v spisu izvod izbrisne tožbe, vodene pod opr. št. P 39/2009 Okrajnega sodišča v Radovljici, se je tožena stranka postavila v vlogo razsodnika Okrajnega sodišča Radovljica, saj je navedla, da je na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 5. 10. 1994 med bivšim lastnikom B.B. (roj. 1945) in novim lastnikom A. d.o.o., dne 22. 7. 2008 vknjižena lastninska pravica. Sodišču predlaga, da razveljavi odločbo prvostopnega in drugostopnega organa in naloži prvostopnemu organu, da pri ponovnem odločanju o zaščiteni kmetiji odloči o parc. št. 817/1 in 817/2, k.o. ... takrat, ko se bo vzpostavilo prvotno zk. stanje na ime pok. B.B. kot lastnika.

K prvi točki izreka: Tožnik je dne 18. 12. 2009 pri naslovnem sodišču vložil tožbo zoper odločbo Upravne enote Jesenice št. 321-28/96 z dne 19. 3. 2009 v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33008-99/2009/4-VN z dne 21. 10. 2009, hkrati pa je sodišču predlagal, da ga oprosti plačila sodne takse in priložil izjavo o svojem premoženjskem stanju.

V 1. odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1; Ur. list RS, št. 37/08) je določeno, da sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

V 2. odstavku 12. člena ZST-1 je določeno, da mora stranka predlogu za oprostitev priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Iz izjave o premoženjskem stanju predlagatelja izhaja, da ne prejema dohodkov, prejema pa dohodek iz kmetijske dejavnosti v višini cca. 150 EUR. Ker ZST-1 ne ureja podrobnejših meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, je potrebno za ugotovitev, ali je tožnik upravičen do taksne oprostitve, analogno uporabiti Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04, 23/08), ki v 2. odstavku 13. člena določa, da bi bilo socialno stanje prosilca oziroma njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve, znaša 453,60 EUR. Glede na navedeno prosilec izpolnjuje cenzus, določen v ZBPP, zaradi česar ga je sodišče v skladu z 11. členom ZST-1 oprostilo plačila vseh sodnih taks v tem sodnem postopku.

K drugi točki izreka: Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: V obravnavanem primeru tožnik s tožbo izpodbija odločbo prvostopnega organa, odpravljeno z odločbo drugostopnega organa, pri čemer bo prvostopni organ odločal v ponovljenem postopku o tem, ali so izpolnjeni pogoji za zaščiteno kmetijo na naslovu ... V skladu z določbo 3. odstavka 251. člena ZUP je prvostopni organ dolžan izdati novo odločbo, zoper katero bo imel tožnik pravico do pritožbe. Ker je predmet tega upravnega spora presoja zakonitosti odločbe, ki je bila odpravljena, torej ne obstaja več, tak akt tudi ne more posegati v tožnikove pravice in v njegove neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Zato je prenehala pravovarstvena potreba in pravni interes za tožbo, kar je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka. Po določbi 2. odstavka 2. člena ZUS-1 je v upravnem sporu dopustno izpodbijati le tiste dokončne upravne akte, s katerimi je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Dokončni upravni akt pa je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (3. odstavek 2. člena ZUS-1).

Ker je sodišče ugotovilo, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, je tožbo zavrglo s sklepom na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.