Jedro

Šele s popravnim sklepom je bil pritožnik seznanjen, da se zamudna sodba nanaša nanj. Zato pritožba zoper zamudno sodbo, podana istočasno s pritožbo zoper popravni sklep, ne more biti prepozna, ne glede na to, kdaj je pritožnica prejela zamudno sodbo, saj se je ta glasila na povsem drugo toženo stranko.

V obravnavani zadevi gre za spor z mednarodnim elementom (tožena stranka je tuja pravna oseba). Prvostopenjsko sodišče pa v izpodbijani sodbi ni pojasnilo, na podlagi katerih dejstev je presodilo, da je stvarno pristojno za odločanje v predmetnem sporu niti ne, katero materialno pravo je pri svoji odločitvi uporabilo.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano (zamudno) sodbo je prvostopenjsko sodišče toženi stranki, ki jo je v zamudni sodbi označilo s firmo G., naložilo v plačilo 532.014,94 EUR z dogovorjenimi zamudnimi obrestmi po stopnji 8 % nad 12 mesečnim EURIBOR-jem letno od zapadlosti glavnice posameznega računa do plačila v 15 dneh. S popravnim sklepom pa je sodbo popravilo tako, da je v sodbi navedeno toženo stranko navedlo s firmo M. 2. Zoper popravni sklep in zamudno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, v zvezi s popravnim sklepom je uveljavljala pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka, v zvezi z zamudno sodbo pa pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala razveljavitev popravnega sklepa in razveljavitev zamudne sodbe ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, podrejeno pa razveljavitev sodbe in zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti slovenskega sodišča. 3. V odgovoru na pritožbi je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožb kot neutemeljenih.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Pritožnica sicer neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču pri izdaji popravnega sklepa bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi bil izpodbijani sklep nepreizkusljiv, odločitev sodišča pa vsebinsko napačna in v nasprotju z listinami v spisu, poleg tega pa je prvostopenjsko sodišče preseglo zakonski okvir instituta poprave sodbe, ker ne gre za očitno pisno pomoto, pač pa za vsebinski poseg v zamudno sodbo, saj se nanaša na povsem drug pravni subjekt. 6. Po pravem odstavku 328. člena ZPP je mogoče kadarkoli popraviti napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote. Da gre pri izdaji zamudne sodbe za očitno pisno pomoto v imenu tožene stranke, izhaja iz vseh ostalih spisovnih podatkov. Predmetni spor, označen pri Okrožnem sodišču v Ljubljani označen z opr. št. VII Pg 4780/2012 se ves čas vodi zoper pritožnico. Tožba v predmetni zadevi je bila vložena zoper toženo stranko M., njej tudi vročena in tudi izrek zamudne sodbe sledi tožbenemu zahtevku, uveljavljanemu zoper pritožnico. Družba, označena kot tožena stranka v zamudni sodbi, se v tem postopku ne pojavlja prav v nobeni vlogi, niti kot tožena stranka niti kot stranski intervenient. Tako ne more biti dvoma, da se je pri zapisu tožene stranke v zamudni sodbi prvostopenjskemu sodišču prikradla očitna pisna pomota. Prav temu pa je namenjen institut poprave sodbe. Glede na zgoraj obrazloženo dokumentacijo v spisovnem gradivu tudi ni mogoč zaključek, da je izpodbijani popravni sklep v nasprotju dokumentacijo v spisu in da ni preizkusljiv, zato ni podana niti bistvena postopkovna kršitev po 14. točki, niti po 15 točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Ker pa je popravni sklep neločljivo povezan z izdano zamudno sodbo, pritožba zoper njo pa je v zvezi s popravnim sklepom utemeljena, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, pritožbeno sodišče ni ločeno obravnavalo pritožbe zoper popravni sklep.

8. Šele s popravnim sklepom je bil pritožnik seznanjen, da se zamudna sodba nanaša nanj. Zato pritožba zoper zamudno sodbo, podana istočasno s pritožbo zoper popravni sklep, ne more biti prepozna, ne glede na to, kdaj je pritožnica prejela zamudno sodbo, saj se je ta glasila na povsem drugo toženo stranko.

9. Iz obrazložitve izpodbijane zamudne sodbe pa izhaja, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o distribuciji medicinske opreme na teritoriju Romunije, da tožena stranka svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnila, zaradi te kršitve pogodbe pa je tožeča stranka odpovedala pogodbo in na dan vložitve tožbe tožena stranka dolguje vtoževani znesek glavnice s pogodbeno dogovorjenimi zamudnimi obrestmi od datuma zapadlosti posameznega izdanega računa do plačila.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za spor z mednarodnim elementom (tožena stranka je tuja pravna oseba). Prvostopenjsko sodišče pa v izpodbijani sodbi ni pojasnilo, na podlagi katerih dejstev je presodilo, da je stvarno pristojno za odločanje v predmetnem sporu niti ne, katero materialno pravo je pri svoji odločitvi uporabilo. Obrazložitev izpodbijane sodbe je tudi glede dejanskega stanja kot podlage za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tako skopa, glede uporabe prava pa pomanjkljiva, da izpodbijane sodbe sploh ni mogoče preizkusiti, na kar pravilno opozarja pritožnica. Tudi iz določbe Ustavnega sodišča Up-201/01 z dne 6.11.2003 nedvoumno izhaja, da je treba pri zamudni sodbi jasno in nedvoumno ugotoviti, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo v podlago svoje odločitve ter na katero pravno normo je oprlo svojo odločitev. Pogoj za izdajo zamudne sodbe je namreč sklepčnost tožbe, kar pomeni, da sodišče lahko izda zamudno sodbo le, če utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz navedb v tožbi. Sodišče mora poiskati pravno normo, ki jo bo uporabilo ter uporabiti subsumpcijo pravnorelevantnih dejstev pod to pravno normo, narediti mora torej subsumpcijski sklep. Vsa ta dejavnost sodišča pa je predmet instančnega preverjanja, saj sta tako napačna uporaba procesnega kot tudi materialnega prava pritožbena razloga zoper zamudno sodbo. Teh pogojev za njeno preizkusljivost pa izpodbijana sodba ne izpolnjuje, zato je podana bistvena postopkovna kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.