Jedro

Zaradi obtoženčevega pripoznanja premoženjskopravnega zahtevka, kot ga je priglasil oškodovanec, je sodišče prve stopnje temu pripoznanju utemeljeno sledilo in zato ni presojalo njegove utemeljenosti. Pritožbeno uveljavljana absolutna nezmožnost plačila le-tega pa kaže na to, da si je obtoženi s pripoznanjem očitno poskušal pridobiti milejšo kazensko sankcijo.

Izrek

Pritožba obtoženega S.K. se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Obtoženi S. K. je dolžan plačati 40.000,00 SIT povprečnine.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženega S. K. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po čl. 53/I Kazenskega zakona Republike Slovenije in mu izreklo kazen 8 mesecev zapora. Odločilo je še, da mora v roku 15 dni oškodovancu A. A. plačati znesek 1,300.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, znesek 8.272,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10. 1993 do plačila in znesek 9.811,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 1993 do plačila, kar predstavlja prisojeni premoženjskopravni zahtevek za gmotno in negmotno škodo, ter 19.500,00 SIT stroškov kazenskega postopka in na 50.000,00 SIT odmerjeno povprečnino. Proti takšni odločitvi prvostopnega sodišča se je obtoženi pravočasno pritožil. V laični pritožbi je uveljavljal pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožil pa se je tudi proti odločitvi o kazni in proti prisojenemu premoženjskopravnemu zahtevku. Sodišču druge stopnje je predlagal, da njegovi pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo v novo sojenje. Pritožba ni utemeljena. V nasprotju s pritožnikom sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopno sodišče na podlagi ocene vseh za razsojo zadeve pomembnih in skrbno izvedenih dokazov pravilno in v popolnosti ugotovilo dejansko stanje. Pritožnik v svojih obširnih pritožbenih izvajanjih v nasprotju s svojim zagovorom iz preiskave in z glavne obravnave zatrjuje, da je oškodovanca zato, ker je zmotno mislil, da bo ta z njim fizično obračunal, preventivno napadel. Takšne pritožbene navedbe nimajo v zbranih dokazih prav nobene osnove. Iz prepričljivih in skladnih izpovedb oškodovanca in priče V. Š. namreč izhaja, da je obtoženi k oškodovancu pristopil od zadaj, ga brez razloga potegnil z barskega stolčka, nato pa ga še s pestjo boksnil v levo ličnico. Iz opisanega tako ne izhaja nikakršna potreba obtoženca po obrambi, ker protipravnega napada s strani oškodovanca sploh ni bilo. Pa tudi izvedenka medicinske stroke je v svojem izvedenskem mnenju glede mehanizma nastanka poškodbe potrdila oškodovančevo verzijo dogodkov in tako ovrgla obtoženčev zagovor. Pritožbeno sodišče sicer verjame obtožencu, da je bil po naporni noči, v kateri naj bi se po njegovih zatrjevanjih zgodilo že nekaj incidentov, v zgodnjih jutranjih urah, ko se je dogodek zgodil, že zelo utrujen, ni pa mu mogoče slediti v tistem delu, ko obrazlaga, da ga je oškodovančeva provokacija tako močno prizadela in razburila, da se je oškodovanca (kot navaja fizično močnejšega) ustrašil in ga zato preventivno napadel. Dejstvo je, da med postopkom na prvi stopnji ni nihče potrdil obtoženčeve trditve, da ga je oškodovani kakorkoli provociral oz. izzival, po drugi strani pa ne gre prezreti, da je bil obtoženi v diskoteki redar, ki je bil dolžan skrbeti za red in mir in zato tudi v primeru, če bi res prišlo do provokacij s strani gostov, konkretno oškodovanca, dolžan profesionalno odreagirati. Tudi, če ga je oškodovani res prosil za cigarete oziroma ga, kot trdi obtoženi, poslal po njih, to še ni razlog, da je z njim tako brutalno obračunal. Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba v tem delu neutemeljena. Nadalje je neutemeljena pritožba tudi v delu, kjer obtoženi izpodbija odločbo o premoženjskopravnem zahtevku in odločbo o stroških kazenskega postopka. Obtoženi je premoženjskopravni zahtevek, kot ga je priglasil oškodovanec, v celoti pripoznal, zato je sodišče prve stopnje temu pripoznanju utemeljeno sledilo in ni presojalo njegove utemeljenosti. Pritožbeno uveljavljana absolutna nezmožnost plačila tega pa kaže na to, da si je obtoženi s pripoznanjem očitno poskušal pridobiti milejšo kazensko sankcijo. Tudi, kar zadeva stroške kazenskega postopka in odmerjeno povprečnino, se sodišče druge stopnje pridružuje oceni prvostopnega sodišča, da jih bo obtoženec glede na svoje finančne sposobnosti in zmožnost priložnostnega dela ter dejstva, da nima preživninskih obveznosti, zmogel plačati. Sodišče druge stopnje je glede na uveljavljani pritožbeni razlog ocenilo še primernost izrečene kazenske sankcije in ugotovilo, da povsem ustreza ugotovljenim okoliščinam. Dejstvi, da je bil obtoženi že kaznovan za kazniva dejanja z elementi nasilja in da vztrajno ponavlja tudi prekrške z elementi nasilja (javni red in mir), pa še dodatno utemeljujeta izrek nepogojne zaporne kazni v izrečeni višini. Ker pred sodiščem prve stopnje tudi niso bile storjene kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno odločiti, kot izhaja iz izreka te sodbe. Obtoženec s pritožbo ni uspel, zato je dolžan plačati povprečnino, ki je edini strošek tega pritožbenega postopka. Odmerjena je z upoštevanjem zapletenosti postopka, dolžine pritožbenega postopka in obtoženčevih premoženjskih razmer, ugotovljenih med postopkom na prvi stopnji.