Jedro

Sodišče se v okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja v postopku o prekršku, ki ga je storilec storil v času preizkusne dobe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenašanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter odločitve o sankcijah (3. in 4. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilec v času preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 12. 8. 2020, ki je začela teči 19. 8. 2020 in bi se iztekla 19. 11. 2021, storil hujši prekršek, saj mu je bila s plačilnim nalogom Policijske postaje Celje z dne 12. 6. 2021, ki je postal pravnomočen 22. 6. 2021, za prekršek storjen 12. 6. 2021, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 16 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije. Ker drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v času preizkusne dobe stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju povzetih ugotovitev storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Iz povzete določbe drugega odstavka 202.a člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja ali naj mu odložitev izvršitve prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Ker je pri tem vezano na pravnomočen plačilni nalog, odločbo oz. sodbo o prekršku, se v okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja v postopku o prekršku, ki ga je storilec storil v času preizkusne dobe. Tako so za presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da se je 12. 6. 2021 srečal s prijateljem in z njim odšel na pijačo, nato pa ob tem, ko je med druženjem s prijateljem odnesel vrečko v avto, slednjega prestavil naprej na parkirišču, ko so se do njega pripeljali policisti, da pa sicer ni imel namena voziti avtomobila v cestnem prometu in da je že pred premikom vozila poklical prijatelje, naj pridejo po njega. Te navedbe bi lahko storilec uveljavljal v zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Celje z dne 12. 6. 2021, katerega pa glede na datum pravnomočnosti očitno ni vložil. Ker je tako pravnomočno ugotovljeno, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, je odločitev sodišča prve stopnje o preklicu odložitve izvršitve prenašanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pravilna in zakonita, vse v pritožbi predstavljene okoliščine pa niso take narave, da bi na njihovi podlagi bilo mogoče izpodbijani sklep spremeniti.

6. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.