Jedro

Okoliščine, da je starejši mladoletnik prenehal z izvrševanjem kaznivih dejanj že eno leto pred izrekom pravnomočne kazenske sankcije, da je zaposlen in da se je v času, ko je zoper njega tekel postopek, s starši preselil v drug kraj, so bile znane že v času izrekanja vzgojnega ukrepa. Ne gre torej za okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče pritrditi stališču, da mladoletniku ni bil izrečen primeren vzgojni ukrep.

Izrek

Zahteva zagovornikov star. mlad. S.Č. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Star. mlad. S.Č. je Okrožno sodišče v Novem mestu s sklepom z dne 8.12.1998 zaradi storitve 4 kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 134. člena KZ in 2 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 224. člena KZ izreklo po 74. in 80. členu KZ vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 9.3.1999 pritožbo star. mlad. S.Č. zavrnilo kot neutemeljeno.

Zagovorniki star. mlad. S.Č. v zahtevi za varstvo zakonitosti, v kateri se sklicujejo na določilo 487. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), navajajo, da je bil zoper mladoletnika nepravilno uporabljen vzgojni ukrep, ker bi zadostoval že milejši vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva. Predlagajo, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije pravnomočni sklep spremeni tako, da izreče mladoletniku vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva.

Predlog utemeljujejo s tem, da je od izvršitve kaznivih dejanj do odločanja sodišča poteklo več kot eno leto, vmesno neoporečno življenje mladoletnika, ki je tudi redno zaposlen in je soliden delavec, pa ni bilo v zadostni meri upoštevano pri izreku vzgojnega ukrepa. Poudarjajo tudi, da je mladoletnik v času izvršitve kaznivih dejanj prebival v N.m. in je bil v slabi družbi, sedaj pa se s problematičnimi osebami iz N.m. ne druži več, saj živi pri starših v H. pri J. ter je pod njihovim nadzorstvom.

Vrhovna državna tožilka Republike Slovenije B.B. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, ocenjuje, da je odločitev, da se star. mlad. S.Č. izreče vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom, pravilna, ker je za njegovo poboljšanje potrebna njegova izločitev iz okolja. Zato meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Okoliščina, na katero opozarjajo zagovorniki star. mlad. S.Č., da je od izvršitve kaznivih dejanj do izreka pravnomočne kazenske sankcije poteklo že več kot eno leto (ni sicer pravilna navedba, da je mladoletnik z izvrševanjem kaznivih dejanj prenehal dne 10.2.1998, saj je kaznivo dejanje, opisano pod tč. V/2, storil dne 28.2.1998), je bila znana že v času izrekanja vzgojnega ukrepa. Prav tako je bilo že tedaj znano, da je star. mlad. S.Č. zaposlen ter da se je v času, ko je zoper njega tekel postopek, skupaj s starši preselil v H. pri J. (občina M.). Niso torej podane okoliščine, na podlagi katerih bi bilo mogoče pritrditi stališču, izraženem v zahtevi za varstvo zakonitosti, da mladoletniku ni bil izrečen primeren vzgojni ukrep, zlasti še, ker je v razlogih pravnomočnega sklepa o izreku vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom podrobno in utemeljeno pojasnjeno, zakaj je potreben izrek takega vzgojnega ukrepa. Star. mlad. S.C., kateremu so bili že pred izpodbijanim sklepom izrečeni vzgojni ukrepi, je namreč v številih pretepih izstopal z grobostjo in nasilnostjo, z nasilništvom je nadaljeval tudi potem, ko mu je bila dne 11.2.1998 odvzeta prostost, saj je celo še dne 28.2.1998 skupaj z D.K. telesno poškodoval D.S. Pri izreku vzgojnega ukrepa je bila tudi pravilno upoštevana okoliščina, da star. mlad. S.Č., kateremu je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 1.9.1998 zaradi istovrstnega kaznivega dejanja izrečen vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva, kljub prizadevanju socialne delavke Centra za socialno delo v N.m. ni pričel sodelovati pri izvrševanju tega vzgojnega ukrepa.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da je bil star. mlad. S.Č. iz navedenih razlogov pravilno in utemeljeno izrečen vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom. Zahtevo njegovih zagovornikov za varstvo zakonitosti je zato zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).