Jedro

Z izvedeno delitvijo je v pretežnem delu sledilo upravičenim interesom solastnikov, da so pridobili v naravi tisti del, za katerega je vsak od njih izkazal upravičen interes. Fizične delitve parc. št. 820/2 ni opravilo, vendar je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa prepričljivo pojasnilo, da se je zaradi načela racionalnosti in ekonomičnosti izognilo delitvi parcel in s tem še večji drobitvi v nove enote.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v nepravdnem postopku izvedlo delitev nepremičnin, ki so v solastnini udeležencev postopka tako, da je predlagatelju postopka F. D. v celoti dodelilo v last nepremičnine : parc. št. 821/2, 820/1, 820/2, 717/1, 717/2 in 717/3, vse k.o. G.; prvi nasprotni udeleženki N. D., drugi nasprotni udeleženki K. D. in tretji nasprotni udeleženki P. D. je dodelilo v solastnino, vsaki do deleža 1/3 nepremičnine : parc. 44.s, 841, 2, 8, 9/1, 9/4, 12/1, 415/1, 1033/1, 1/4, 1/5, 810, 818, 892/36 ter 1044/2, vse k.o. G.; četrti nasprotni udeleženki N. M. je dodelilo v izključno last parc. št. 785, 879/1, 879/2, 772 in 1035/2 k.o. G. in petemu nasprotnemu udeležencu P. D. nepremičnine : parc. št. 727, 1031/18, 1031/19 in 1031/20 k.o. G.. Zaradi izravnave razlike v vrednosti dodeljene stvari je predlagatelju postopka naložilo, da je dolžan plačati četrti nasprotni udeleženki znesek 87.444,00 SIT v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe, skupaj z obrestmi, po kateri se v kraju, kjer leži nepremičnina obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti tega sklepa dalje do plačila; prvi, drugi in tretji nasprotni udeleženki je naložilo, da so skupaj dolžne plačati četrti nasprotni udeleženki znesek 140.000,00 SIT in petemu nasprotnemu udeležencu znesek 35.443,00 SIT, obema prav tako v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe, skupaj z obrestmi, po katerih se v kraju, kjer leži nepremičnina obrestuje bančni depozit za dobo treh mesecev, od dneva pravnomočnosti tega sklepa do plačila. Odločilo je o zastavni pravici nasprotnih udeležencev, ki so dobili v naravi manj, kot znaša delež, do izplačila višine vrednosti idealnih deležev in odločilo je , da se ustanovi stvarna služnost za potrebe in v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine s parc. št. 818 k.o. G., po parc. št. 820/1 in 820/2 k.o. G. v širini 2,5 m in po celotni dolžini obeh parcel v breme vsakokratnega lastnika parc. št. 820/1 in 820/2 k.o. G., ki sta postali izključna last predlagatelja. Odločilo je tudi o stroških postopka.

Zoper sklep sta vložili pritožbo nasprotni udeleženki N. D. in P. D.. Uveljavljata vse pritožbene razloge. Ne sprejemata samo odločitve glede dodelitve parcele št. 820/2 k.o. G., ki pripade po izpodbijanem sklepu v celoti predlagatelju. Menita, da predlagatelj ni izkazal upravičeno večjega interesa, da se mu ta nepremičnina dodeli v celoti, saj imata tudi nasprotni udeleženki interes, da se jima dodeli del te nepremičnine. Sodišče bi moralo to nepremičnino deliti po obstoječem zidu. V naravi je posest fizično tako razdeljena že več kot dvajset let. Del nepremičnine (dvorišče) ima v izključni posesti predlagatelj, drugi del (zelenico) pa prve tri nasprotne udeleženke. Pritožnici sta na to opozorili že v vlogi z dne 24.2.2005 in o tem sta tudi izpovedali, ko sta bili zaslišani. Predlagatelj ni izkazal upravičenega interesa, da pridobi tudi tisti del te nepremičnine, ki je v posesti nasprotnih udeleženk in v tem delu je odločitev napačna. Zmoten je zaključek, da gre v delu, ki ga zahtevata nasprotni udeleženki, za zatravljeno zemljišče in naj na tem delu nasprotni udeleženki ne bi imeli posesti. Predlagatelj preko zidu, ki ga je sam postavil, ne hodi in ta del zemljišča tudi ni kako drugače izkoriščal. Na spornem delu imata nasprotne udeleženke okrasno in sadno drevje ter oljke. Po njem je tudi dostop do kokošnjaka in ta del predstavlja zaključeno celoto s parc. 839/1 k.o. G. in hišo ter prizidkom, ki je v izključni posesti nasprotnih udeleženk. Predlagatelj je tudi izjavil, da ga celotno lastništvo na parc. 820/2 k.o. G. ne zanima, to je tudi zaradi tega, ker je spodnji del že več kot petindvajset let v posesti nasprotnih udeleženk in ker ta del z vrtom, stanovanjsko hišo in prizidkom, kjer živijo nasprotne udeleženke, tvori zaključeno celoto. Zato so nasprotne udeleženke in K. D. izkazale upravičen interes, da pridobijo ta del nepremičnine in bi sodišče moralo parc. št. 820/2 k.o. G. fizično razdeliti. Ob ogledu sporni del ni bil fotografiran, zato pritožnici pritožbi prilagata fotografije, na kateri je viden razmejitveni zid, nižji del zemljišča z okrasnim rastlinjem in drevjem, ki je v posesti pritožnic, dvorišče, ki ga poseduje predlagatelj in kar vse brez dvoma potrjujeta, je pritožba utemeljena. Predlagata spremembo, tako da se del parc. št. 820/2 k.o. G. dodeli predlagatelju, drugi del pa pritožnicam ter K. D., vsaki do 1/3 s spremembo denarnega dela sklepa o plačilu oz. da se v tem delu sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje v tej delitveni zadevi izvedlo obsežen dokazni postopek, da je dejansko stanje natančno raziskalo in da v postopku ni zagrešilo kakšne kršitve. Delitev, kot jo je opravilo, je v skladu z določbo 70. čl. Stvarnopravnega zakonika. Z izvedeno delitvijo je v pretežnem delu sledilo upravičenim interesom solastnikov, da so pridobili v naravi tisti del, za katerega je vsak od njih izkazal upravičen interes. Drži pa pritožbena navedba, da fizične delitve parc. št. 820/2 k.o. G., tako kot zahtevata nasprotni udeleženki, sodišče ni opravilo, vendar je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa prepričljivo pojasnilo, da se je zaradi načela racionalnosti in ekonomičnosti izognilo delitvi parcel in s tem še večji drobitvi v nove enote. Takšna delitev nepremičnin bi povzročila solastnikom samo večje dodatne stroške, ki bi nastali zaradi potrebnih meritev in izdelave elaboratov izvedenca geodetske stroke. Ta odločitev je po mnenju pritožbenega sodišča razumna tudi v zvezi z nepremičnino, ki je sporna po pritožbi, saj je iz podatkov spisa razvidno, da meri parc. št. 820/2 k.o. G. le 162 m2 neobdelanega zatravljenega zemljišča, zato bi bila delitev te nepremičnine v dva dela nesmiselna in je odločitev, da se ta parcela v celoti dodeli predlagatelju, ki ima pretežni del te nepremičnine že sedaj v posesti, utemeljena. Tudi iz fotografij, ki sta jih pritožnici priložili, je vidno, da je tisti del, ki je za zidom, zatravljeno zemljišče, brez posebne vrednosti, zato pritožba, v kateri zahtevata nasprotni udeleženki fizično delitev te nepremičnine, ne prepriča. Ker so vsi kriteriji iz člena 70 SPZ v izpodbijanem sklepu bili pravilno uporabljeni, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).