Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V zemljiški knjigi velja načelo dispozitivnosti postopka. Po uradni dolžnosti sodišče odloča le takrat, kadar tako določa zakon.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor V. M. zoper sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. 11608/2007 z dne 9. 5. 2007, s katerim je ta na podlagi 2. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97 - v nadaljevanju ZLNDL) v zvezi s 1. členom Zakona o dopolnitvi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 59/2001) pri vl. št. ... k.o. Z. dovolila združitev zemljiškoknjižnih teles I., II. in III. v enotno nepremičnino, ki obsega parcelo 590/16 - njiva, stavba in parcelo št. 590/28 - garaža; izbrisalo vknjižbo družbene lastnine ter pri zemljiškoknjižnem telesu I., pri katerem je bila vknjižena družbena lastnina, vknjižilo lastninsko pravico V. M. Zoper tak sklep se pritožuje V. M. in pojasnjuje, da je garažo, ki stoji na parceli št. 590/28 z menjalno pogodbo z dne 28. 7. 1993 zamenjal z B. T. za garažo na parceli št. 590/30, da sta zaokrožila parceli in stanovanjska objekta. Prosi, da sodišče dovoli združitev zemljiškoknjižnega telesa I., II. in III., a tako, da bo njegova parcela št. 590/30. Pritožba ni utemeljena.
V zemljiški knjigi velja načelo dispozitivnosti postopka, kar pomeni, da zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi zemljiškoknjižnega predloga strank za vpis. Po uradni dolžnosti sodišče odloča le takrat, kadar tako določa zakon (prim. 125. člen Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/2003 s sprem. in dop. - v nadaljevanju ZZK-1).
Z izpodbijanim sklepom oziroma s sklepom zemljiškoknjižne referentke z dne 9. 5. 2007 je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti izbrisalo družbeno lastnino in v korist pritožnika, prejšnjega imetnika pravice uporabe ter lastnika zemljiškoknjižnih teles II. in III. vknjižilo lastninsko pravico. Takšna odločitev je v pritožnikovo korist, saj je sodišče dotedanjo pravico uporabe pretovorilo v lastninsko pravico, podlago pa ima v določbi 1. odstavka 2. člena ZLNDL, po kateri nepremičnine postanejo lastnina fizičnih oseb, ki so imeli na njih pravico uporabe. Podlaga za to, da je sodišče vpis opravilo po uradni dolžnosti, je v 3. odstavku 2. člena ZLNDL. Vpis je materialnopravno pravilen in ustreza zemljiškoknjižnemu stanju.
Z ugovorom in pritožbo pritožnik želi, da bi sodišče upoštevalo menjalno pogodbo, sklenjeno v letu 1993, ki jo pritožbi tudi prilaga.
Zemljiškoknjižno sodišče pridobitve lastninske pravice na podlagi pravnih poslov (kar je tudi menjalna pogodba) ne vpisuje po uradni dolžnosti. Pogodbe, ki jo je pritožnik priložil pritožbi, zemljiškoknjižno sodišče ni moglo in ni smelo upoštevati. Zemljiškoknjižno izvedbo menjalne pogodbe bo lahko pritožnik dosegel le z vložitvijo ustreznega predloga za vpis.
Ker torej pritožba ni utemeljena, jo je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodišča, hkrati je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa.