Jedro

Morebitna nepravilnost odločanja oziroma nestrinjanje stranke s presojo sodišča v tem ali katerem od prejšnjih postopkov, sama po sebi ne moreta pomeniti odklonitvenega razloga po subjektivnem kriteriju iz 6. točke 70. člena ZPP, temveč morajo biti podani še posebni drugi subjektivni razlogi, ki bi vzbujali dvom o nepristranskosti posameznega sodnika. V skladu z judikaturo ESČP je treba osebno nepristranskost sodnika domnevati, dokler ni dokaza o nasprotnem. Zaradi navedenega Vrhovno sodišče ponovno poudarja, da kritičnost pritožnice do dosedanjih zanjo neugodnih odločitev sodnice v drugi zadevi, ne zadostuje za ugoditev zahtevi za izločitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predsednica Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju predsednica sodišča) je v zadevi I U 306/2014, ki se vodi v zvezi z nadzorom nad bankami, na podlagi 73. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sklepom zavrnila tožničino zahtevo za izločitev višje sodnice mag. Marjance Faganel. 2. V obrazložitvi sklepa je navedla, da iz zahteve za izločitev navedene sodnice izhaja, da je bistveni razlog za njeno vložitev tožničino nezadovoljstvo z dosedanjim postopanjem sodnice v konkretni zadevi, dosedanjim rezultatom v konkretni zadevi ter s sodničinimi pravnimi stališči, izraženimi v odločbi. Ti razlogi pa skladno z že ustaljeno sodno prakso ne morejo pomeniti izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP, kljub tožničinemu mnenju, da tako ravnanje kaže na preferiranje ene od strank postopka. Bojazen tožnice, da bo odločitev glede vloženega predloga za obnovo postopka v konkretnem primeru zanjo neugodna iz razloga, ker je bila konkretna zadeva ponovno dodeljena isti sodnici, ki je v obravnavi konkretne zadeve že sodelovala pri odločanju, je po stališču predsednice sodišča povsem neutemeljena. Dolžnost sodnika je, da v fazi sojenja odmisli svoja osebna prepričanja, morebiti že zavzeta stališča in da sojenje izvede na način, ki mu ga predpisujejo Ustava in zakoni ter ob upoštevanju napotkov instančnega sodišča oziroma da morebiten odmik od tega ustrezno obrazloži. Tako po mnenju predsednice sodišča niso podani razlogi, ki bi vzbujali dvom, da izločevana sodnica v konkretni zadevi ne bo odločala objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem strokovnih kriterijev.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper sklep predsednice sodišča vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in Vrhovnemu sodišču predlagala, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in izloči višjo sodnico ali pa zadevo vrne v ponovno odločanje predsednici sodišča. V pritožbi opisuje svoj pravni položaj kot imetnice delnic oziroma obveznic pri poslovni banki, na katero so se nanašali izredni ukrepi Banke Slovenije, zaradi katerih je bila v zvezi s temi delnicami oziroma obveznicami razlaščena ter obširno obrazloži svoje nestrinjanje z veljavno zakonsko ureditvijo. V povezavi z nepristranskostjo sodnice, katere izločitev zahteva, zatrjuje, da je ob uporabi subjektivno-objektivnega testa, in upoštevanjem sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), sodnica v obravnavani zadevi pristranska. Poudarja, da sodnik, da bi lahko odločal nepristransko, ne sme imeti vnaprej ustvarjenega mnenja o predmetu odločanja. V nadaljevanju pa pritožnico moti predvsem procesna situacija glede uveljavljanja njenih zahtevkov zoper toženko – v pritožbi namreč obsežno navaja, da po njenem mnenju glede na veljavne predpise ne bo imela učinkovitega sodnega varstva svojega pravnega položaja glede njene razlastitve kot nekdanje imetnice delnic oziroma obveznic pri poslovni banki, kljub temu da je ESČP v zadevi Pintar proti Sloveniji odločilo, da je to v nasprotju z EKČP. 4. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navaja, da pritožničino nezadovoljstvo z dosedanjim postopanjem sodnice v konkretni zadevi in dosedanjim rezultatom v konkretni zadevi ter s sodničinimi pravnimi stališči, izraženimi v odločbi, ni razlog za izločitev, kot je pravilno odločila predsednica sodišča ter navaja sodno prakso Vrhovnega sodišča, ki to stališče podpira. Dodaja, da je pritožnica le zatrjevala domnevno pristranskost izločevane sodnice, ne da bi obenem navedla kakršnekoli upravičene razloge, ki bi to izkazovali. Poudari še, da je bila odločitev sodnice, ki naj bi kazala na njeno pristranskost, v zadevi I U 306/2014, utemeljena na zakonu, ustrezno obrazložena in pravno pravilna. Oporeka pritožničinim stališčem o tem, da iz sodbe ESČP Pintar proti Sloveniji izhaja, da bi morala imeti zagotovljeno sodno varstvo prav v upravnem sporu zoper odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih (ESČP ni navedlo, da mora biti možen prav upravni spor) in nadaljuje z dodatnimi navedbami o sami vsebini upravnega spora v zadevi I U 306/2014. Glede sodbe ESČP v zadevi Pintar proti Sloveniji še poudari, da je v lastninsko pravico pritožnice (ESČP je ugotovilo, da je prišlo do kršitve 1. člena I. Protokola k EKČP) posegla Republika Slovenija, ne pa Upravno sodišče oziroma izločevana sodnica.

**K I. točki izreka:**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožnica je na podlagi 72. člena ZPP zahtevala izločitev višje sodnice iz (odklonitvenega) razloga po 6. točki 70. člena ZPP, ki določa, da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Zoper sklep, s katerim je bila njena zahteva za izločitev višje sodnica zavrnjena, je vložila posebno pritožbo, ki je dovoljena na podlagi petega odstavka 73. člena ZPP.

7. V okviru odklonitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP se presoja, ali je sodnik s stranko ali s spornim predmetom povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more več odločiti objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Pri tem gre po ustaljeni sodni praksi za okoliščine, ki pri razumnem človeku ob upoštevanju okoliščin primera lahko ustvarijo upravičen dvom o sodnikovi nepristranskosti.1 Pri tem je bistveno, ali je mogoče bojazen pristranskosti v zadevi objektivno utemeljiti, zaradi česar vtis, ki si ga ustvari stranka, ni nujno odločilen. Za izločitev ne zadošča, da sodnika kot pristranskega po lastnem zatrjevanju dojema ena od strank v sporu.2

8. Pravica do naravnega oziroma zakonitega sodnika je del pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS: „Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom.“ Če pa so podani razlogi za izločitev tega sodnika, se zadeva dodeli drugemu sodniku, ki je takrat na vrsti za dodelitev zadeve,3 vendar kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, pritožnica ni uspela izkazati dvoma o nepristranskosti izločevane sodnice.

9. Po stališču ESČP (v okviru presoje kršitve prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah) in Ustavnega sodišča RS sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je (bo) sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je (bo) izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Ni torej pomembno le to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja.4 V nasprotnem primeru je lahko ogroženo zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh in zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.5

10. Pritožnica izločitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP utemeljuje s tem, da ima izločevana sodnica zaradi zavrženja tožbe pritožnice v prvem postopku v zadevi I U 306/2014 vnaprej ustvarjeno mnenje v zadevi in je preveč zainteresirana za rezultat. To naj bi izhajalo iz vsebine njene odločitve v prvotnem postopku v povezavi z ostalimi postopki pred Vrhovnim sodiščem, Ustavnim sodiščem in ESČP ter tudi Sodiščem Evropske Unije (v nadaljevanju SEU) glede pritožnice in razlastitve pritožnice imetništva delnic oziroma obveznic pri poslovni banki zaradi izrednih ukrepov Banke Slovenije. Nadalje razlog za izločitev povezuje s predvidevanjem, da bo glede na veljavno pravno ureditev in odločitve, ki so pričakovane (SEU) in že sprejete (Vrhovno sodišče, Ustavno sodišče, ESČP) glede uveljavljanja zahtevkov zoper toženko oziroma poslovno banko zaradi razlastitve imetnikov delnic oziroma obveznic pri poslovni banki, zanjo odločitev o obnovi v upravnem sporu I U 306/2014 neugodna.

11. Zgolj te navedbe po presoji Vrhovnega sodišča ne zadostujejo za domnevo, da je podan razlog po subjektivnem kriteriju za izločitev višje sodnice v obravnavani zadevi. Morebitna nepravilnost odločanja oziroma nestrinjanje stranke s presojo sodišča v tem ali katerem od prejšnjih postopkov, kot je to pritožnici pravilno pojasnila že predsednica sodišča, sama po sebi ne moreta pomeniti odklonitvenega razloga po subjektivnem kriteriju iz 6. točke 70. člena ZPP, temveč morajo biti podani še posebni drugi subjektivni razlogi, ki bi vzbujali dvom o nepristranskosti posameznega sodnika. Druge subjektivne okoliščine naj bi bile, da je izločevana sodnica, glede na potek pravnih postopkov glede pritožnice v zvezi z izrednimi ukrepi Banke Slovenije, ki so prizadeli tudi pritožnico v smislu razlastitve, „preveč zainteresirana za rezultat“. Vrhovno sodišče glede tega pritrjuje stališču predsednice sodišča, da glede na določbo o dodeljevanju zadev v reševanje in sodnikovo zavezo, da sodi na podlagi ustave in zakonov (125. člen Ustave), je tudi dolžnost sodnika, kateremu je zadeva dodeljena v reševanje, da v fazi sojenja odmisli svoja osebna prepričanja in morebiti že zavzeta stališča. Da bi obstajal dvom, da bi izločevana sodnica odstopala od navedenih zahtev v dosedanjem postopku in v prihodnje, pa pritožnica z navedenimi pavšalnimi navedbami ni izkazala. V skladu z judikaturo ESČP je treba osebno nepristranskost sodnika domnevati, dokler ni dokaza o nasprotnem.6 Zaradi navedenega Vrhovno sodišče ponovno poudarja, da kritičnost pritožnice do dosedanjih odločitev v zadevi I U 306/2014 ne zadostuje za ugoditev zahtevi za izločitev.7

12. V okviru objektivnega testa je treba presoditi, ali obstajajo, popolnoma ločeno od osebnega prepričanja sodnika, dejstva, ki bi lahko sprožila dvome o njegovi nepristranskosti, kajti pravica do nepristranskega sojenja ne more biti samo izvršena, ampak mora dajati tudi videz, da je izvršena.8 V zvezi s tem ima lahko torej tudi videz določeno pomembnost, to pa pomeni, da je pomembno, vendar ne odločilno, stališče prizadete stranke pri odločanju, ali v določeni zadevi obstaja legitimen razlog za bojazen, da je določen sodnik pristranski. Kot je pravilno pojasnila predsednica sodišča, mora biti ta strah objektivno upravičen.9 V okviru preizkusa izpolnjenosti objektivnega kriterija Vrhovno sodišče še dodaja, da pavšalne pritožničine navedbe, da je izločevana sodnica pristranska zaradi svojih prejšnjih stališč v zvezi s potekom postopka v zadevi nadzora nad bankami in razlastitvijo pritožnice brez navedb konkretnih okoliščin, ki bi kazale na interes za določeno odločitev ali na nepoštenost postopka, ne zadostujejo za izkazanost objektivnega strahu, da bi bila izločevana sodnica pristranska.

13. Kot je pritožnici pravilno pojasnila že predsednica sodišča, sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov (125. člen Ustave RS) in morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Dejstvo, da je ista sodnica že odločala v predhodnem postopku, v katerem je tožbo v okviru senatnega sojenja zavrgla in torej za pritožnico zavzela neugodno stališče, samo po sebi tako ne more biti razlog za njeno izločitev, pa četudi drži pritožničina navedba, da ima sodnica že izdelano mnenje glede predmeta spora. Gre (le) za pravno stališče, ki ga je ob konkretnem pravnem in dejanskem stanju zavzela v enem izmed prejšnjih postopkov. Predsednica sodišča se je pravilno sklicevala na obsežno sodno prakso Vrhovnega sodišča, iz katere izhaja, da že zaradi narave sodnega odločanja v nobenem primeru ne more biti objektivni odklonitveni razlog sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije niti konkretna sodnikova odločitev v posamezni zadevi, katere pravilnost in zakonitost se presoja v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi.10

14. Stališče, da se pravilnost in zakonitost sodnikove odločitve v posamezni zadevi presoja v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ne pa v okviru instituta izločitve sodnika, lahko podpremo tudi s stališčem iz odločitve ESČP v zadevi Kinsky proti Češki, in sicer, da 6. člen EKČP, ki obsega tudi pravico do sojenja s strani nepristranskega sodišča, ne zadeva samega izida postopka, temveč zagotavljanje poštenosti v tem postopku. ESČP je dodalo še, da ni naloga navedenega sodišča špekulirati, ali je bil neuspeh pritožnika pred domačimi sodišči direktna posledica zatrjevanih kršitev nepristranskosti,11 zato se tudi Vrhovno sodišče v obravnavanem primeru do tovrstnih pritožbenih ugovorov ne bo opredeljevalo.

15. Zaradi navedenega za rešitev tega upravnega spora niso relevantne niti navedbe o predvidevanju pritožnice, da glede na relevantno pravno ureditev, ne bo uspela z obnovo postopka v upravnem sporu, v katerem zahteva sodničino izločitev. Vrhovno sodišče ob tem dodaja, da bo lahko v primeru neuspeha v upravnem sporu zoper odločitev vložila predvidena pravna sredstva.

16. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati sodbe ESČP, na katere se pritožnica sklicuje v pritožbi, saj se nobena ne nanaša na v bistvenem enako situacijo, kot je v obravnavani zadevi, prav tako pa jih ni mogoče niti smiselno uporabiti v obravnavanem primeru. Pritožnica navaja vrsto stališč ESČP glede (ne)pristranskosti sodnika, kar pa ne podkrepi z nobenimi konkretnimi navedbami o okoliščinah obravnavanega primera, ki bi izkazovale, da so izpolnjeni kriteriji ESČP za odločitev, da gre za pristranskost, in tako ostaja na abstraktnem in pavšalnem povzemanju stališč o navedenem.

17. Glede na navedeno in ker ostale pritožbene navedbe niso pomembne za odločitev, podani pa niso niti razlogi, na katere mora paziti sodišče po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z 82. členom istega zakona pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

**K II. točki izreka:**

18. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Enako v sklepu I Up 258/2021 z dne 9. 2. 2022. Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča I Up 146/2021 z dne 25. 8. 2021 in I Up 213/2018 z dne 29. 5. 2019. 2 Enako v sklepu I Up 258/2021 z dne 9. 2. 2022. Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča I Up 146/2021 z dne 25. 8. 2021, I Up 214/2010 z dne 19. 8. 2010, I Up 264/2011 z dne 2. 2. 2012, I Up 154/2018 z dne 29. 8. 2018. 3 157. člen Sodnega reda. Praksa nemškega Ustavnega sodišča pravi, da določbe procesnih zakonov, ki urejajo izločitev sodnika, zato neposredno služijo zagotavljanju ustavne pravice do naravnega sodnika (101. člen nemške Ustave) povzeto po Galič, A.: Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2004, str 416. 4 Odločba Ustavnega sodišča Up-679/06-66, U-I-20/07 z dne 10. 10. 2007, 42. tč.; Sodbe ESČP Micallef proti Malti, 2009, § 93-101, Morice proti Franciji, 2015 § 73-78, Denisov proti Ukrajini, 2018, § 61-65. 5 Odločba Ustavnega sodišča Up-679/06-66, U-I-20/07 z dne 10. 10. 2007, 42. tč. in Vrhovno sodišče v sklepu I Up 139/2015 z dne 28.10.2015. 6 Komisija za etiko in integriteto: Kodeks sodniške etike - komentar, 2017, Ljubljana. Tako tudi ESČP v sodbah Le Compte, Van Leuven and De Meyere proti Belgiji, 1981, §58 in Micallef proti Malti, 2009, §94. 7 Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 139/2015 z dne 28.10.2015. 8 Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 139/2015 z dne 28.10.2015. Gre za anglosaški pravni rek: „justice must not only be done, it must be seen to be done.“: povzeto po Galič, A.: Ustavno civilno procesno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2004, str 413. 9 Navedeno izhaja tudi iz sodne prakse ESČP: Micallef proti Malti, 2009, §96, Wettstein proti Švici, 2000, §44, Pabla Ky proti Finski, 2004, § 30, Švarc in Kavnik proti Sloveniji, 2007, § 39. 10 Prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 139/2015 z dne 28.10.2015. Sklepi Vrhovnega sodišča Cp 4/2011 z dne 31. 3. 2011, Cp 1/2012 z dne 8. 3. 2012, Cp 20/2008 z dne 13. 11. 2008, Cp 48/2019 z dne 28. 11. 2019, Cp 11/2006 z dne 14. 9. 2006 , Cp 5/2008 z dne 3. 4. 2008, Cp 20/2008 z dne 13. 11. 2008. 11 Sodba ESČP Kinsky proti Češki, 2012, § 112.