Jedro

Sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (t. i. protispisnost) z navedbo, da je nasprotna udeleženka pojasnila, da ne razpolaga z enakovredno nepremičnino (kar je primarna odmena za razlaščeno nepremičnino), saj takšne izjave ni podala.

Višina odškodnine za razlaščeno nepremičnino po ZSZ je odvisna od vrednosti razlaščene nepremičnine. Pri tem je odločilen status stavbnega ali kmetijskega zemljišča, upoštevaje, ali je bil že pred sprejetjem lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov.

Izrek

I. Pritožbi predlagatelja se ugodi in se sklep z dne 28. 9. 2011 razveljavi v II. in III. točki izreka.

II. Pritožbi nasprotne udeleženke se ugodi ter se sklep o stroških z dne 4. 11. 2011 razveljavi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je nasprotno udeleženko zavezalo, da je dolžna predlagatelju izplačati odškodnino za razlaščeni nepremičnini parc. št. 1423/151 ter 1423/152 k. o. X v višini 4.249,44 EUR, in sicer v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sklepa do plačila. S sklepom z dne 4. 11. 2011 pa je sodišče nasprotni udeleženki naložilo, da je dolžna predlagatelju povrniti stroške postopka v višini 1.540,38 EUR, v presežku pa je njegov predlog za povrnitev stroškov zavrnilo.

2. Zoper sklep o določitvi odškodnine se pritožuje predlagatelj, zoper sklep o stroških pa nasprotna udeleženka. Predlagatelj pritožbo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu predlagatelja in mu kot nadomestno zemljišče dodeli v last in posest parc. št. 946/1 k. o. X, podrejeno pa, da mu določi pravično odškodnino po določilih 26. ter 33. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ). Navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo. V postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da ima predlagatelj status kmeta in se v celoti preživlja z opravljanjem kmetijske dejavnosti ter je bil pripravljen kot nadomestno zemljišče za dve zemljišči z namembnostjo nezazidanega stavbnega zemljišča sprejeti zemljišče, ki bi bilo kmetijsko. Tak je bil njegov primarni zahtevek, pri čemer je nerazumljivo stališče sodišča prve stopnje, da je bilo v postopku ugotovljeno, da nasprotna udeleženka nima ustreznega nadomestnega zemljišča. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki je bil na podlagi Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS ustanovljen v letu 1993, se ukvarja z upravljanjem kmetijskih in gozdnih zemljišč v lasti Republike Slovenije. Sklad še vedno posluje, zato je v tem delu odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z dejanskim stanjem. Tudi pri podrednem zahtevku za plačilo pravične odškodnine je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in zato zmotno ugotovilo dejansko stanje. Bistveno vprašanje v postopku je, kakšna je bila namembnost zemljišča v času razlastitve oziroma v času določanja odškodnine zanj. Ker je bila sprejeta Uredba o lokacijskem načrtu za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove, je moral biti pred tem spremenjen dolgoročni plan občin mesta Ljubljane, sicer uredba ne bi mogla biti sprejeta. Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana pa so že začrtale mejo med nezazidanim stavbnim zemljiščem in kmetijskim zemljiščem. Tako je že v času razlastitve v letu 1998 bila namembnost obeh zemljišč spremenjena iz kmetijske v nezazidano stavbno zemljišče, pri uvedbi postopka za določitev odškodnine pa je bila po njih že speljana avtocesta oziroma so bila del avtocestnega telesa. Ob pravilni ugotovitvi dejanskega stanja bi moralo sodišče višino odškodnine določiti po vrednosti, ki jo je imela nepremičnina v času izdaje razlastitvenega sklepa. Sodišče bi zato moralo upoštevati izvedeniško mnenje z oceno nezazidanega stavbnega zemljišča. Odločba je v tem delu sama s sabo v nasprotju, saj se najprej sklicuje na Zakon o stavbnih zemljiščih, nato pa upošteva vrednost zemljišča kot kmetijskega.

3. Nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o stroških. Ob tem opozarja, da je sodišče predlagatelju priznalo tudi strošek za izvedenca J. R., ki pa ga je predhodno poravnala sama nasprotna udeleženka. Ne gre torej za strošek predlagatelja, zato tega zneska ni dolžna povrniti.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. V obravnavanem primeru gre za razlastitev nepremičnine, ki je urejena v 18. do 38. členu Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ). Po določilu prvega odstavka 24. člena citiranega zakona mora razlastitveni upravičenec lastniku zagotoviti drugo enakovredno nepremičnino ali plačati odškodnino. Iz podatkov v spisu izhaja, da je predlagatelj v tej smeri tudi oblikoval svoj predlog (pripravljalna vloga z dne 11. 2. 2009) ter primarno zahteval za razlaščene nepremičnine parc. št. 946/1 k. o. X, zgolj podredno pa, da mu nasprotni udeleženec izplača ustrezno odškodnino. Protispisna je ugotovitev sodišča v izpodbijanem sklepu, da je nasprotna udeleženka v teku nepravdnega postopka pojasnila, da z drugo enakovredno nepremičnino ne razpolaga. Nasprotna udeleženka namreč take izjave ni podala ne v pripravljalnih vlogah ne na samih narokih, in se do predloga predlagatelja v smeri nadomestne nepremičnine sploh ni opredelila. Pritožba tako utemeljeno opozarja, da je zaključek prvostopnega sodišča v tej smeri nerazumljiv, sodišče je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, saj je o odločilnih dejstvih nasprotje v razlogih sodbe ter v listinah v spisu, dejansko stanje pa je ostalo glede primarnega zahtevka v celoti neugotovljeno. Iz omenjenega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da po pridobitvi stališča nasprotne udeleženke v ponovnem postopku odloči o primarnem predlogu predlagatelja glede dodelitve nadomestnega zemljišča. Šele če bo sodišče ugotovilo, da predlog predlagatelja ni ustrezen, naj postopek nadaljuje z določitvijo odškodnine po podrejenem predlogu.

6. Ob tem pritožbeno sodišče glede odmere višine odškodnine še dodaja, da je prvostopno sodišče odškodnino ustrezno določilo z upoštevanjem vrednosti razlaščene nepremičnine kot kmetijskega zemljišča. Vrhovno sodišče je v več odločbah (II Ips 555/2005, II Ips 589/1999, II Ips 421/2008) navedlo, da je za odmero odškodnine pri razlastitvi odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča po tem, ali je bil že pred sprejetjem lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov. Ker je bilo v obravnavanem primeru ugotovljeno, da so bile nepremičnine pred uveljavitvijo Uredbe o lokacijskem načrtu za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in del severne obvoznice od Tomačevega do Zadobrove opredeljene kot kmetijska zemljišča, po vrsti njive, pritožbene navedbe, da bi bilo potrebno cenitev opraviti kot za nezazidana stavbna zemljišča, niso utemeljene. Ne gre tudi za nasprotje z določbo drugega odstavka 26. člena ZSZ, ki določa, da se višina odškodnine določi po vrednosti nepremičnine v času izdaje sklepa v začetku razlastitvenega postopka, saj je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo pred izdajo odloka, s katerim se je spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče. Kot tako je bilo opredeljeno prav zaradi gradnje infrastrukture, in sicer ceste, ter nima druge tržne vrednosti stavbnega zemljišča. 7. Ker je sodišče razveljavilo odločitev o glavni stvari iz razlogov, kot so pojasnjeni zgoraj, je posledično razveljavilo tudi stroškovno odločitev v sklepu z dne 4. 11. 2011. Po določilu četrtega odstavka 163. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP sodišče odloča o zahtevi za povrnitev stroškov v odločbi, s katero se konča postopek pred njim. Ker bo sodišče o glavni stvari ponovno odločalo, naj ponovno odloči tudi o stroških postopka. Pri tem pa naj upošteva utemeljene pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, ki se tičejo stroška za izvedenca J. R.. Te stroške je namreč v prvotnem postopku že nosila nasprotna udeleženka in ne gre za strošek predlagatelja, do povračila katerega bi bil upravičen.

8. Po povedanem je pritožbeno sodišče ugodilo obema pritožbama ter izpodbijana sklepa razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, pri čemer so navodila za nadaljnje delo že vsebovana v obrazložitvi sklepa.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).