Jedro

Iz navedb v spisu ni razvidno, da bi inšpekcija za delo zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi do poteka roka za sodno varstvo, prav tako pa je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že začela učinkovati in je tožniku delovno razmerje prenehalo. To pa pomeni, da zadržanje učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče in je predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi, do pravnomočne odločitve sodišča v sporu zaradi nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Tožeča stranka vlaga pravočasno pritožbo in navaja, da izpodbija sklep v celoti ter uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. Ocenjuje, da je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno stališče, da je tožniku delovno razmerje prenehalo in zato ne more zahtevati zadržanja učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ne drži, da je tožniku že prenehala pogodba o zaposlitvi, saj sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi še ni pravnomočen. Gre za javnega uslužbenca, in sklep je postal dokončen na podlagi določil Zakona o javnih uslužbencih, nikakor pa tožniku delovno razmerje ni prenehalo do pravnomočne odločitve sodišča o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je izkazal utemeljene razloge za izdajo začasne odredbe in ta dejanska ugotovitev sodišča je pravilna. Sodišče bi moralo samo pravilno uporabiti določila 85. člena ZDR. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) v povezavi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Začasno odredbo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi izda sodišče, če so izpolnjeni pogoji iz 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 – 103/2007) oziroma v primeru, ki je opredeljen v 3. odstavku 227. člena ZDR, ki določa, da lahko inšpektor za delo, da se prepreči samovoljno ravnanje in odvrne nenadomestljiva škoda, zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi do poteka roka za arbitražo oziroma sodno varstvo, oziroma do izvršitve arbitražne odločbe, oziroma, če delavec v sodnem postopku najkasneje ob vložitvi tožbe zahteva izdajo začasne odredbe, do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe.

ZDR v 85. členu določa, da če sindikat nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali izredni odpovedi in delavec pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje do poteka roka za arbitražo oziroma sodno varstvo (1. odstavek 85. člena ZDR). Če delavec v sodnem sporu uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerih iz prvega odstavka in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe (3. odstavek 85. člena ZDR).

Iz navedb v spisu ni razvidno, da bi inšpekcija za delo zadržala učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi do poteka roka za sodno varstvo, prav tako pa je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že začela učinkovati in je tožniku delovno razmerje prenehalo kot to izhaja iz navedb v spisu dne 15. 9. 2019. To pa pomeni, da zadržanje učinkovanja takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni več mogoče. Napačno je stališče tožnika, da bi sodišče prve stopnje moralo izdati začasno odredbo iz razloga, ker tožniku še ni prenehalo delovno razmerje, saj sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi še ni pravnomočen. Dejstvo je, da zakon ne določa pravnomočnosti odločitve sodišča kot obdobje, v katerem sodišče lahko izda začasno odredbo po določilih 85. člena ZDR. Prav tako je zmotno stališče pritožbe, da tožniku pogodba o zaposlitvi oziroma delovno razmerje ni prenehalo in mu še traja vse do pravnomočnosti sodišča. Delavcu preneha delovno razmerje že pri delodajalcu, v kolikor pa v sodnem sporu uspe, mu sodišče vzpostavi delovno razmerje in iz tega naslova izhajajoče pravice (reintegracija in reparacija) za nazaj. Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu preneha delovno razmerje tudi takoj. Prav tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zmotno stališče pritožbe, da je sodišče prve stopnje štelo, da so podani utemeljeni razlogi za izdajo začasne odredbe, saj to iz odločitve sodišča prve stopnje ne izhaja.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.