Jedro

V določbi 25. čl. Zakona o sodnih taksah ni podlage, da bi sodišče po tem, ko je bil vložen predlog za obnovo pravnomočno zaključenega postopka, to vrednost lahko zvišalo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v točki III. s p r e m e n i tako, da se glasi: "Taksa za predlog za obnovo postopka znaša 38.000,00 SIT." V ostalem se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljen predlog predlagatelja za obnovo nepravdnega postopka v tej zadevi. Predlagatelju je naložilo, da je dolžan povrniti nasprotni udeleženki 33.000,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje do plačila v 15-ih dneh. V III. točki izreka pa je odločilo, da znaša taksa za predlog za obnovo postopka 388.509,00 SIT.

Zoper sklep se je pritožil predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po čl. 338 ZPP v zvezi s čl. 37. ZNP. Navaja, da je v pravnomočno končanem postopku sodišče razdelilo premoženje med udeležencema postopka tako, da je nasprotni udeleženki dodelilo solastno nepremičnino, to je stanovanjsko hišo v P., v celoti v last in posest, predlagatelju pa je naložilo izplačilo zneska 9.712.741,00 SIT v roku treh mesecev z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje tega sklepa do plačila, kar naj bi predstavljalo 1/2 vrednosti te nepremičnine. Takšno odločitev je sodišče sprejelo zaradi ugotovitve, da nasprotna udeleženka preživi pretežni del leta v P., kjer ima pri roki trgovino, zdravnika in krog znancev, zato je zaključilo, da je nasprotna udeleženka izkazala upravičen interes, da pridobi nepremičnine v izključno last. Dejstvo pa je, da nasprotna udeleženka že vrsto let ne biva v tej hiši, kar bi bilo lahko jasno vsakomur, ki ve, kje se ta hiša nahaja, saj gre za hrib nad P. Nasprotna udeleženka je starejša oseba, zato je lokacija povsem neprimerna za njeno bivanje, saj sama ne more niti do trgovine. Nasprotna udeleženka je bila že vnaprej dogovorjena, da bo, čim postane lastnica, hišo prodala in je to tudi dejansko storila. Nova lastnica je nakazala predlagatelju znesek iz sklepa. Predlagatelj je pridobil kupoprodajno pogodbo, iz katere je razvidno, da je bila sklenjena 7.5.2004 kupoprodajna pogodba za to hišo. Nasprotna udeleženka je v Ljubljani pooblastila sina v letu 2004, da sklene to kupoprodajno pogodbo, saj sama niti ne more več v P. Zato je očitno, da je prišlo do zavajanja sodišča z njene strani, ko se je sklicevala na starost in s tem povezano nepripravljenostjo za zamenjavo bivališča. Nasprotna udeleženka ne živi v hiši, ki je bila predmet delitve in v njej tudi ni živela. Očitno je z lahkoto zamenjala bivalno okolje. V dokaz tem trditvam predlagatelj prilaga pogodbo, ki jo je pridobil 13.10.2004 na Okrajnem sodišču v P., to je po obravnavi v obnovitvenem postopku. Tudi drug obnovitveni razlog, ki ga je uveljavlja, to je, da je bilo cenilno mnenje izdelano v nasprotju s pravili stroke v korist nasprotne stranke in da predlagatelj ni imel možnosti oddati pripombe na izvedeniško mnenje, je bil utemeljen. Predlagatelj je bil na dan obravnave bolan, njegova zastopnica je po faksu poslala opravičilo, ki ga sodnik, kar je znano vsem odvetnikom, ki niso iz P., nikoli ne sprejme. S tem je prišlo do kršitve ustavne pravice do sodnega varstva državljanov, ki bi ga morali imeti vsi ne glede na to, iz katerega kraja prihajajo. Šlo je za očitno šikaniranje s strani sodišča na škodo predlagatelja, kar predlagatelj utemeljuje tudi s plačilom zelo visoke takse za predlog za obnovo postopka. Ves čas tega postopka je bila namreč vrednost spornega predmeta ocenjena na 1.000.000,00 SIT. Sodišče pa je sedaj brez, da bi sprejelo kakršenkoli sklep, to vrednost zvišalo, čeprav glede na določbe ZPP to ni smelo več. Sodišče s sklepa, s katerim je zavrnilo predlog za obnovo postopka, ni obrazložilo. Ne drži, da predlagatelj ni ugovarjal izvedeniškemu mnenju, saj je tudi v pritožbi postavljal nepravilno ocenitev. V času, ko je bil razpisan narok je ležal nepokreten v bolnišnici. Nasprotna udeleženka je pri prodaji nepremičnine spregledala tudi določbe Stvarnopravnega zakonika, da ima solastnik predkupno pravico. Predlagatelj je še vedno vknjižen v zemljiški knjigi kot solastnik in samo, če bi se odpovedal predkupni pravici, bi se lahko ta nepremičnina prodala naprej. Sodišče v nepravdnem postopku ni vezano na dokazno maksimo, zato predlagatelj pritožbi prilaga kupoprodajno pogodbo, ki jo je pridobil šele po obravnavi, zdravniškega potrdila pa mu sodnik na obravnavi ni želel vzeti. Narok je zaključil v nekaj minutah. Nesprejemljiva je odločitev o višini sodne takse. Vsakomur je jasno, da za nekaj minut obravnave sodišče ne more zaračunati takse v tako visokem znesku. Sodna taksa ne predstavlja kazni za stranko, ki si je drznila vložiti vlogo na sodišče, temveč gre za plačilo za delo, ki ga opravi sodišče, v tem primeru takega dela ni bilo. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlogu za obnovo ugodi.

Pritožba je utemeljena v delu, kjer izpodbija odločitev o višini sodne takse za predlog za obnovo postopka, v ostalem delu, kjer izpodbija odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka, pa pritožba ni utemeljena.

K pritožbi zoper odločitev o višini sodne takse za predlog za obnovo postopka: Iz podatkov spisa je razvidno, da je predlagatelj v predlogu, s katerim je sprožil ta nepravdni postopek, ocenil vrednost predmeta delitve na 450.000,00 SIT. Tekom postopka je sodišče prve stopnje brez kakšnega posebnega sklepa to vrednost ocenilo na 1.000.000,00 SIT. To vrednost sprejema tudi predlagatelj postopka. Od te vrednosti je sodišče prve stopnje terjalo plačilo sodne takse za sklep o delitvi, ki ga je izdalo (list. št. 69) in zatem za pritožbo zoper ta sklep (list. št. 73 spisa). Vse do pravnomočnosti zadeve je vrednost spornega predmeta, , od katere se je terjala plačilo taks in so se odmerjali stroški postopka znašala po oceni sodišča 1.000.000,00 SIT. V določbi 25. čl. Zakona o sodnih taksah ni podlage, da bi sodišče potem, ko je bil vložen predlog za obnovo pravnomočno zaključenega postopka to vrednost lahko zvišalo, kot jo je v izpodbijanem sklepu in še to brez posebnega sklepa, v katerem bi pojasnilo, zakaj je ugotovilo novo vrednost. Pritožba ima zato prav, da za ugotovitev nove vrednosti v bistveno višjem znesku, kot je bila vrednost do pravnomočnosti, v nobenem predpisu ni podlage in iz teh razlogov je utemeljeni pritožbi predlagatelja zoper odločitev v III. tč. izreka izpodbijanega sklepa ugodilo in odločilo, da znaša taksa za predlog za obnovo postopka, odmerjena od enake vrednosti, ki je glede predmeta delitve veljala ves čas postopka do pravnomočnosti zadeve. Sodna taksa, če se upošteva ta vrednost, pa znaša 38.000,00 SIT (2000 točk). Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov spremenilo odločbo pod točko III. Izreka izpodbijanega sklepa, tako kot izhaja iz izreka te odločbe.

K pritožbi zoper odločbo o predlogu za obnovo postopka : Predlog za obnovo postopka pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča bil utemeljeno zavrnjen. V nepravdnem postopku se na podlagi 37. čl. ZNP smiselno uporabljajo določbe ZPP, če v tem zakonu ni drugače določeno, zato se tudi v tem postopku uporabljata določbi 286. čl. ZPP in 346. čl. ZPP. Pritožbenim navedbam, da v nepravdnem postopku stranke niso vezane na dokazno maksimo, zato ni mogoče pritrditi.

Pritožbi predložen nov dokaz, sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati, saj veljajo za obnovitveni postopek določila posebnega poglavja ZPP. O tem bo odločilo sodišče prve stopnje in v kolikor bo ocenilo, da gre za ustrezen predlog za obnovo, bo ponovno odločilo o njem.

Odločitev izpodbijanega sklepa, da razloga, ki ju navaja predlagatelj v predlogu za obnovo postopka nista upoštevni novoti iz 10. tč. 394. čl. ZPP, pa je pravilna. Razlog za obnovo postopka po tej določbi so namreč lahko samo tista dejstva in dokazi, ki jih sodišče še ni izvedlo in ki jih stranka ni mogla uporabiti v postopku do njegove pravnomočnosti. V konkretni zadevi pa je navedbe, da nasprotna udeleženka ne izkazuje upravičenega interesa, ker naj ne bi živela v P., predlagatelj uveljavljal že v pritožbi zoper sklep z dne 22.1.2003, vendar neuspešno. Res za te navedbe v predlogu za obnovo ponuja dokaze, sodišče prve stopnje pa pravilno razloguje, da bi lahko priče, ki jih predlaga šele sedaj, predlagal že v postopku, ki je tekel na prvi stopnji pred izdajo sklepa o delitvi nepremičnine. Isto velja tudi za drugi obnovitveni razlog, v katerem predlagatelj ponuja dokaz o tem, da je nepremičnina vredna več, kot jo je ocenil izvedenec v prvem postopku. Dejstvo, da je predlagatelj opravičil izostanek z naroka, na katerem je zadevo zaključilo, ni bistveno. Da s tem, ker sodišče ni sledilo predlogu za preložitev zadnjega naroka, ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve postopka, je bilo predmet obravnavanja in odločanja že v pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je predlagatelj cenitev izvedenca pavšalno napadal, zato njegovim pritožbenim navedbam v tej smeri ni sledilo. Predlagatelj bi enako argumentirano in z dokazi moral že v prvem postopku oporekati izvedeniškemu mnenju, zato je sodišče prve stopnje, ko je obravnavalo predlog za obnovo postopka, pravilno ocenilo, da te navedbe in dokazi ne predstavljajo novote. Šele v tem postopku pribavljena cenitev strokovnjaka ni novost, saj ne gre za takšen dokaz, ki bi ga predlagatelj ne mogel pridobiti prej. Če je predlagatelj šele po končanem postopku ugotovil, da bi s pričami lahko dokazal drugačno dejansko stanje glede potreb nasprotne udeleženke in da bi z mnenjem drugega strokovnjaka lahko oporekal izvedeniškem mnenju, ne pomeni, da je pridobil možnost uporabiti nov dokaz, saj gre za dokaze, ki bi jih lahko ob primerni skrbnosti uporabil že v prvem postopku. Tudi bolezen, na katero se sklicuje ni tak razlog, ki bi utemeljeval predlog za obnovo postopka, saj je ves čas postopka na prvi stopnji imel pooblaščenko. Tudi, če je bil v času, ko je bil razpisan zadnji narok v prvem postopku v bolnišnici, bi zato njegova pooblaščenka lahko opravila vsa potrebna procesna dejanja, da zadeva ne bi bila zaključena, tako kot je bila, ker ni argumentirano z dokazi oporekal navedbam nasprotne udeleženke o njenem upravičenem interesu, da se ji dodeli nepremičnina zaradi potreb bivanja in cenitvi izvedenca, ki je strokovno argumentirano sodišču prikazal vrednost nepremičnine v času odločanja o delitvi. Obnova postopka se sme dovoliti zaradi novot samo, če novih navedb in dokazov stranka ni mogla uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. V tem primeru pa pritožbeno sodišče soglaša, da je predlagatelj po svoji krivdi opustil uveljavljanje relevantnih dokazov v prvem postopku. Iz teh razlogov je neutemeljeno pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za obnovo postopka zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 37. ZNP).