Jedro

Okoliščina, da je višja sodnica tožnikova žena ter mati prvega in drugega toženca, pri širši javnosti utegnila vzbuditi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, kar je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Temu pa zagotovo prispevajo tudi trditve višjega sodišča o „kolegialnih in prijateljskih odnosih“ sodnikov Višjega sodišča v A. z višjo sodnico, ki je s strankami v postopku v najožjem sorodstvenem razmerju.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Višje sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Med pravdnimi strankami teče spor zaradi izpodbijanja pravdnih dejanj stečajnega dolžnika. Na Vrhovno sodišče sta bila že med postopkom pred sodiščem prve stopnje podana dva predloga za delegacijo pristojnosti. Najprej je Vrhovno sodišče s sklepom III R 19/2015 z dne 14. 7. 2015 odločalo o predlogu za delegacijo pristojnosti, ki ga je vložilo Okrožno sodišče v A. Sklenilo je, da se predlog zavrne, saj niso bili podani drugi tehtni razlogi. Nadalje je predlog za delegacijo pristojnosti vložila še višja sodnica B. B., katere predlog je bil s sklepom III R 30/2015 zavržen, saj predlagateljica ni niti stranka postopka niti pristojno sodišče. 2. Višje sodišče v A., ki obravnava pritožbo tožeče stranke, je na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlagalo delegacijo pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Tehten razlog, ki po mnenju Višjega sodišča v A. utemeljuje prenos pristojnosti, je v zagotovitvi videza objektivne nepristranskosti sodišča. Pravdne stranke v obravnavani zadevi so namreč v ožjem sorodstvenem razmerju z višjo sodnico B. B.(1) , ki je dolgoletna sodnica na Višjem sodišču v A. in s katero so sodniki Višjega sodišča v A. vsakodnevno v kolegialnih, pa tudi v prijateljskih odnosih.

3. Predlog je utemeljen.

4. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov) ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

5. Vrhovno sodišče ne dvomi, da so sodniki Višjega sodišča v A., ki odločajo na podlagi Ustave in zakonov, sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Kljub temu pa bi okoliščina, da je višja sodnica tožnikova žena ter mati prvega in drugega toženca, pri širši javnosti utegnila vzbuditi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, kar je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.(2) Temu pa zagotovo prispevajo tudi trditve Višjega sodišča v A. o „kolegialnih in prijateljskih odnosih“ sodnikov Višjega sodišča v A. z višjo sodnico, ki je s strankami v postopku v najožjem sorodstvenem razmerju. Zato je bilo treba predlogu za delegacijo pristojnosti ugoditi in določiti drugo višje sodišče, da odloči o pritožbi tožeče stranke.

(1) Tožnik je njen mož, toženca pa sta njena otroka.

(2) Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-799/13-19 z dne 22. 1. 2015.