Jedro

Izpodbijani sklep nima razlogov o tem, ali se dolžnik razvršča med majhne družbe v smislu tretjega odstavka 55. člena ZGD-1, katera merila je sodišče pri tej presoji upoštevalo ter ali je dolžnik dolžan pripraviti konsolidirano letno poročilo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil. Navaja, da bi moralo sodišče presojati upravičenje dolžnika za predlaganje poenostavljene prisilne poravnave po kriterijih iz ZGD-1, konkretno 55. člena ZGD-1. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave, ker je po podatkih FI-PO - FINANČNI PODATKI (Ajpes) ugotovilo, da se predlagatelj uvršča med velike družbe. To pritožnik graja in navaja, da zgolj preveritev na portalu Ajpes-a ni zadostna.

5. Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnik v predlogu za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave navedel, da mu ni potrebno sestavljati konsolidiranega letnega poročila, saj skupaj s podrejenimi družbami ne dosega pogojev za srednje družbe, skladno s petim odstavkom 56. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1. Nadalje še, da je mikro družba.

6. Po določilu 1. točke 221a. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP je postopek poenostavljene prisilne poravnave dovoljeno voditi nad gospodarsko družbo, ki se po drugem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe ali ki se po tretjem odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med majhne družbe. ZGD-1 v 55. členu določa, da se družbe pri uporabi tega zakona razvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe z uporabo navedenih meril na bilančni presečni dan letne bilance stanja: - povprečno število delavcev v poslovnem letu, - čisti prihodki od prodaje, in - vrednost aktive (prvi odstavek). Majhna družba je družba, ki ni mikro družba po drugem odstavku tega člena in ki izpolnjuje dve od teh meril: - povprečno število število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, - čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000,00 EUR, in - vrednost aktivne ne presega 4.400.000,00 EUR (tretji odstavek). Družbe se skladno z merili iz prejšnjih odstavkov razvrščajo ali prerazvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe na podlagi podatkov dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja (šesti odstavek). V vsakem primeru so za namene tega poglavja velike družbe med drugim družbe, ki morajo po 56. členu tega zakona pripraviti konsolidirano letno poročilo. ZGD-1 v 56. členu določa, da mora družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je nadrejena eni ali več družbam s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj nje (podrejene družbe), pripraviti tudi konsolidirano letno poročilo, če je nadrejena družba ali ena od podrejenih družb organizirana kot kapitalska družba, kot dvojna družba ali kot druga istovrstna pravno organizacijska oblika po pravu države sedeža družbe (prvi odstavek). Drugi odstavek 56. člena ZGD-1 določa, da je družba nadrejena drugi družbi, če je izpolnjen eden od pogojev, naštetih v 1., 2., 3. ali 4. točki citiranega odstavka. Peti odstavek 56. člena ZGD-1 pa določa, da nadrejena družba, ki skupaj s podrejenimi družbami ne dosega pogojev za srednje družbe iz četrtega odstavka 55. člena tega zakona, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednost aktive povečata za 20 %, ni dolžna izdelati konsolidiranega letnega poročila. To ne velja, če se z vrednostnimi papirji nadrejene ali katere od podrejenih družb trguje na organiziranem trgu.

7. Višje sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep nima razlogov o tem, ali se dolžnik razvršča med majhne družbe v smislu tretjega odstavka 55. člena ZGD-1, katera merila je sodišče pri tej presoji upoštevalo ter ali je dolžnik po pogojih iz 56. člena ZGD-1 dolžan pripraviti konsolidirano letno poročilo. Zgolj preveritev na portalu Ajpes, ki jo je opravilo sodišče in na te podatke oprlo odločitev, ne zadošča (primerjaj VSL sklep Cst 202/2014 z dne 20. 5. 2014). Glede na zgoraj navedeno materialno pravno podlago gre za odločilna dejstva. Sklep sodišča prve stopnje nima razlogov o procesni predpostavki za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave po 221a. členu ZFPPIPP in se ga ne da preizkusiti.

8. Višje sodišče kršitve ne more samo odpraviti, zato je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZPP).