Jedro

Če tožnik tožbe kljub pozivu sodišča ne dopolni in zato tožba ni sposobna za obravnavo, se zavrže.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo tožničino tožbo z dne 3.2.2006 na podlagi 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 70/00 in 45/06 - odl. US), ker je bila nepopolna in je zato ni bilo mogoče obravnavati (1. odstavek 29. člena ZUS).

Tožnica v pritožbi navaja, da je prvostopnemu sodišču v dopolnitvi tožbe predložila vse, kar je od nje zahtevalo, zato sklep o zavrženju njene tožbe nima pravne podlage. V pritožbi podrobneje navaja potek zadeve v upravnem in v sodnem postopku ter smiselno predlaga ugoditev pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je pri reševanju te zadeve vpogledalo tudi v spis, ki se pri tem sodišču vodi pod opr. št. I Up 1364/2006. Ugotovilo je, da se obe zadevi nanašata na tožbo tožnice zoper isto odločbo tožene stranke. Iz sodnih spisov obeh zadev, ki jih je upravno sodišče vodilo pod opr. št. U 122/2006 in U 471/2005 je namreč razvidno, da je tožnica dne 12.10.2005 na prvostopno sodišče vložila tožbo zaradi molka tožene stranke, ki deset mesecev ni odločila o njeni pritožbi zoper prvostopno odločbo. Dne 9.11.2005 je tožnica poslala še dokazilo o tem, da je toženo stranko pozvala na odločitev v nadaljnjih sedmih dneh. To je poslala na zahtevo sodišča z dne 24.10.2005, ki jo je prejela 25.10.2005. Na podlagi tega je prvostopno sodišče 21.12.2005 pozvalo toženo stranko, da mu v 30 dneh pošlje vse spise, ki se nanašajo na zadevo, in sporoči razlog, zakaj o zadevi še ni odločeno, ter ji hkrati poslalo tožbo. Dne 23.1.2006 je prejelo odgovor tožene stranke hkrati odločbo z dne 16.1.2006. Glede na to je prvostopno sodišče 26.1.2006 tožnici poslalo poziv v smislu 31. člena ZUS, da naj sporoči, ali razširja tožbo tudi na izdani akt. Tožnica je tožbo razširila tudi na izdani akt s svojim dopisom z dne 3.2.2006, ki ga je sodišče prejelo 6.2.2006. Hkrati je, kot izhaja iz spisa U 122/2006, tožnica vložila tudi razširjeno tožbo. Sodišče prve stopnje pa je v zvezi s to tožbo odprlo novo zadevo, ki jo vodi pod opr. št. U 122/2006, ter tožbo obravnavalo kot nepopolno. Tožnico je pozvalo, da tožbo dopolni ter jo po preteku petnajstdnevnega roka z izpodbijanim sklepom zavrglo, ker je štelo, da tožba ni dopolnjena, saj je tožničino dopolnitev, ki jo je ta poslala 22.2.2006, sodišče pa jo je prejelo 24.2.2006, vložilo v spis U 471/2005. Kot izhaja iz navedenih sodnih spisov, je prvostopno sodišče isto zadevo vodilo pod dvema opravilnima številkama in v eni tožbo kot nepopolno zavrglo, z drugo pa tožbo zavrnilo.

Ker je bila v tej zadevi tudi po presoji pritožbenega sodišča tožba nepopolna tudi po pozivu, je bila odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu, s katerim je tožbo kot nepopolno zavrglo, pravilna in zakonita, pritožba tožnice pa ni utemeljena.

Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom 82. členom ZUS-1. Pri odločanju je uporabilo ZUS-1 na podlagi določbe 1. in 2. odstavka 107. člena ZUS-1.