Up-215/96

8.6.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. V. iz I., ki ga zastopa E. D., odvetnik v P. na seji senata dne 8. junija 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. V. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 891/94 z dne 30.5.1996 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Vrhovno sodišče zavrglo revizijo v sporu zaradi sklenitve kupoprodajne pogodbe glede stanovanja, ker da gre za premoženjski spor, pritožnik pa je navedel prenizko vrednost spornega predmeta, da bi bila revizija dopustna.

2.Pritožnik meni, da je šlo "za spor glede obstoja stanovanjske pravice ... in v posledici tega še glede odkupa navedenega stanovanja". Ker se je sodišče ukvarjalo z vprašanjem obstoja ali neobstoja stanovanjskega razmerja in stanovanjske pravice, naj bi ne šlo več za čisti premoženjski spor. Glede na obširno drugačno prakso bi moralo sodišče revizijo dopustiti. Ker naj bi bilo v pritožnikovem primeru odločilo drugače kot v drugih nepremoženjskih sporih, naj bi kršilo ustavno določbo o enakem varstvu pravic (22. člen Ustave). S tem, ko je odreklo obravnavanje revizije, pa naj bi kršilo pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

Pritožnik je bil pozvan, naj pove, v katerih zadevah je Vrhovno sodišče odločilo drugače, in naj te odločbe tudi predloži. V odgovoru je navedel, da te zadeve izhajajo iz Pravosodnega biltena št. 2/87, kot primer pa je navedel zadevo št. II Ips 70/85.

B.

3.Na podlagi ustavne pritožbe lahko Ustavno sodišče presoja, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS št. 15/94). Ustavna pritožba torej ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru pravdnega postopka, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava same po sebi. Pri odločanju o njej se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (tako že v sklepu št. Up-103/97 z dne 26.2.1998).

4.Odločitvi sodišča, da je spor o pravici do odkupa stanovanja premoženjski spor, ni mogoče odreči razumne presoje. Predmet spora je zahteva za sklenitev kupoprodajne pogodbe glede stanovanja, ki jo je pritožnik utemeljil na določbah Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 13/93, 9/94 - odl. US, 21/94, 29/95, 23/96, 24/96 - odl. US in 44/96 - odl. US). Stanovanje je po tem zakonu bodisi predmet lastninske pravice bodisi najemne pogodbe. Odločitev o obstoju stanovanjske pravice po prej veljavnem zakonu je pri odločanju o zahtevku za sklenitev kupoprodajne pogodbe le predhodno vprašanje, to pa za presojo narave predmeta spora ni bistveno. Taka je tudi ustaljena praksa Vrhovnega sodišča (glej npr. sodbo in sklep št. II Ips 499/93 z dne 19.5.1994, sklep št. II Ips 502/93 z dne 30.6.1994, št. II Ips 696/93 z dne 2.2.1995, II Ips 495/94 z dne 18.4.1996, št. II Ips 165/96 z dne 16.5.1996, št. II Ips 530/96 z dne 10.10.1996, št. II Ips 287/95 z dne 6.2.1997, št. II Ips 677/95 z dne 10.7.1997).

5.Zatrjevane kršitve 22. člena Ustave, ker da je sodišče v njegovem primeru odločilo drugače kot v drugih nepremoženjskih sporih, pritožnik ni izkazal. Kot izhaja iz prejšnje točke obrazložitve, v pritožnikovem primeru ni šlo za nepremoženjski spor. Sodba št. II Ips 70/85 z dne 21.3.1985, ki jo je pritožnik navedel v dokaz svojih trditev, se z vprašanjem narave spora ne ukvarja.

6.S tem, ko je sodišče zavrglo revizijo, tudi ni podana kršitev pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da več od pritožbe ta pravica ne zagotavlja (glej npr. sklep št. Up-112/94 z dne 6.3.1996 - OdlUS V, 71).

7.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude in sodnik Franc Testen ter sodnica dr. Dragica Wedam - Lukić. Predsednik senata

dr. Lojze Ude