9. 12. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, Ponikva, ki ga zastopa Vladko Began, odvetnik v Šmarju pri Jelšah, na seji 9. decembra 2009

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 28/09) se zavrže.

2.Pobudnik sam nosi svoje stroške postopka.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa pogoje in obseg selektivnega in omejenega odvzema medvedov in volkov iz narave zaradi uravnavanja velikosti populacije z okoljem ter določa nekatere pogoje odvzema živali zavarovanih prostoživečih vrst iz narave, ki se izvaja na podlagi Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04 in nasl. – v nadaljevanju Uredba). Meni, da je izpodbijani predpis v neskladju z 2., s 5., s 6., z 8., z 72. in s 153. členom Ustave, s prvim in z drugim odstavkom 14. člena ter z 2., s 7. in s 26. členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZON), s 4. členom Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZZZiv), s 34.a členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ur. p. b. in nasl. – v nadaljevanju ZVO-1), z 9. členom Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Uradni list RS, št. 55/99, MP, št. 17/99), s 16. členom Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22. 7. 1992, str. 7) ter s 7.a in z 8. členom Uredbe. Glede pravnega interesa pobudnik navaja, da mu je Ustavno sodišče že v zadevah št. U-I-386/06 in št. U-I-97/07[1] priznalo pravni interes. Ker naj bi se pobudi, ki ju je vložil v navedenih zadevah, nanašali na podobno pravno in dejansko stanje kot v obravnavni pobudi, naj bi pravni interes izkazoval tudi za oceno ustavnosti in zakonitosti s to pobudo izpodbijanega predpisa. Pravni interes utemeljuje tudi z navedbo, da je društvo v javnem interesu, ustanovljeno s ciljem prizadevanja za uveljavljanje pravic živali v Ustavi in v praksi, kar izkazuje s priloženo odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter s statutom društva. Njegov pravni interes naj bi izhajal tudi iz tretjega odstavka 72. člena Ustave ter iz 1., 2. in 42. člena ZZZiv. Meni, da ZZZiv vsem osebam, ki so navedene v teh določbah, podeljuje pravni interes za sodelovanje v vseh pravnih postopkih, ki zadevajo zaščito živali. V zvezi s tem se sklicuje tudi na tretji odstavek 137. člena ZON, ki društvu, ki deluje v javnem interesu, podeljuje pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih. Navaja, da je glede na določbe ZZZiv kot društvo, ki deluje v javnem interesu, dolžan zaščititi tudi vse prostoživeče živali in v zvezi s tem opozarjati na nepravilnosti in nezakonitosti. Obravnavana pobuda naj bi bila tako ena izmed poti za izvršitev teh dolžnosti pobudnika. Ker naj bi bilo življenje, zdravje in dobro počutje živali pobudnikov statutarni interes, naj bi ureditev, ki daje podlago za odstrel 70 medvedov in 10 volkov leta 2009, neposredno posegala v pobudnikove pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Navaja, da mu Ustavno sodišče v zadevah št. U-I-25/09 in št. U-I-46/09 [2] sicer ni priznalo pravnega interesa za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti dela ureditve ZZZiv (tj. določb, ki urejajo zakol nekaterih živali brez omamljanja in usmrtitev nevarnih živali), ker je ocenilo, da izpodbijana ureditev neposredno ne posega v pravni položaj pobudnika kot društva. Vendar se z razlogi, s katerimi je Ustavno sodišče utemeljilo svojo odločitev v navedenih zadevah, ne strinja, ker meni, da za priznanje pravnega interesa zadošča že zgolj verjetnost, da izpodbijani akt neposredno posega v pravne interese pobudnika. Ker naj bi bila glede na njegove statutarno opredeljene interese v obravnavni zadevi takšna verjetnost izkazana, pobudnik meni, da je varstvo teh interesov upravičen zahtevati tudi v postopku pred Ustavnim sodiščem. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani Pravilnik odpravi, Ministru (oziroma Ministrstvu) za okolje in prostor pa naloži, naj pobudniku povrne stroške, ki so mu nastali s pobudo.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

3.Po ustaljeni ustavnosodni presoji imajo politične stranke, društva, zbornice in združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali v njihov pravni položaj. Za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo v imenu svojih članov ali zaradi njihovih interesov ali ker menijo, da uveljavljajo splošni družbeni interes, njihov pravni interes ni izkazan. Ustavno sodišče je pravni interes za vložitev pobude izjemoma priznalo le tistim združenjem, ki so bila ustanovljena z namenom zagotavljanja pravic in interesov skupine oseb, ki se vanj povezujejo, izpodbijani predpis pa naj bi jim te pravice kratil, ter ekološkim društvom, ki so bila na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, subjekti varstva okolja.[3] Ustavno sodišče je že v sklepih št. U-I-25/09 in št. U-I-46/09, na katera se sklicuje pobudnik, pojasnilo, da položaj pobudnika kot društva ni tak.

4.Pobudnik svojega pravnega interesa ne more utemeljiti s sklicevanjem na odločitev Ustavnega sodišča v zadevi št. U-I-386/06, saj je Ustavno sodišče v navedeni zadevi pobudniku kot društvu v javnem interesu, ki se zavzema za pravice živali, pravni interes za presojo ustavnosti predpisa priznalo zgolj zato, ker mu v nasprotju z MKDIOZ kot zainteresiranemu subjektu ni bilo zagotovljeno sodelovanje v postopku priprave predpisov, ki urejajo varstvo na področju, na katerem deluje. V obravnavani zadevi pa ne gre za takšen primer, saj je bilo pobudniku kot zainteresiranemu subjektu v skladu s 34.a členom ZVO-1[4] zagotovljeno sodelovanje v postopku priprave predpisa, ki ga izpodbija s pobudo. Glede pobudnikove trditve, da Ministrstvo za okolje in prostor v svetovnem spletu ni objavilo obrazloženega stališča glede pripomb, ki naj bi jih pobudnik podal v postopku priprave izpodbijanega predpisa, pa Ustavno sodišče pripominja, da ta trditev ne drži, saj je pristojno ministrstvo to stališče objavilo na svoji spletni strani.[5] Zgolj pobudnikovo nezadovoljstvo, da v postopku sprejemanja izpodbijanega predpisa niso bile upoštevane vse njegove pripombe, pa za utemeljitev pravnega interesa ne zadošča.

5.Pobudnik pravnega interesa tudi ne more utemeljiti s sklicevanjem na sklep Ustavnega sodišča št. U-I-97/07, s katerim je Ustavno sodišče pobudnikovo pobudo zavrglo, ker (glede na odločbo tega sodišča št. U-I-386/08) ni več izkazoval pravovarstvene potrebe. Kot je Ustavno sodišče pojasnilo že v sklepih št. št. U-I-25/09 in št. U-I-46/09 namreč to ne pomeni, da bi Ustavno sodišče pobudniku pravni interes sicer priznalo, temveč pomeni le, da je za zavrženje upoštevalo drugo, močnejšo okoliščino.

6.Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje tudi z navedbo, da njegova pravica zastopati interese živali vseh prostoživečih zavarovanih živalskih vrst v vseh postopkih (tudi v postopku pred Ustavnim sodiščem) ne izvira le iz njegovega statuta, temveč tudi iz ZZZiv in iz ZON, posredno pa celo iz 72. člena Ustave. Ker je pobudnikovo zavzemanje za pravice živali mogoče povezati le z vsebino njegove dejavnosti, nikakor pa ne s pravicami, s pravnimi interesi ali s pravnim položajem pobudnika kot društva, pobudnik s sklicevanjem na svoja stališča v zvezi s tem ne more izkazati povezanosti z lastnim pravnim položajem in zato tudi ne utemeljiti pravnega interesa, kot to zahteva drugi odstavek 24. člena ZUstS. Prav tako pravnega interesa pobudnik ne more utemeljiti z navedbami, s katerimi utemeljuje svoje drugačno razumevanje vsebine navedene zakonske določbe.

7.Ker pobudnik ni izkazal, da bi izpodbijane določbe neposredno posegale v njegove pravice, njegove pravne interese oziroma v njegov pravni položaj, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (1. točka izreka tega sklepa).

8.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi po prvem odstavku 34. člena ZUstS vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso bili podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

[1]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-386/06 z dne 13. 3. 2008 (Uradni list RS, št. 32/08 in OdlUS XVII, 11) in sklep Ustavnega sodišča št. U-I-97/07 z dne 10. 4. 2008, objavljen na spletni strani Ustavnega sodišča <www.us-rs.si>.

[2]Glej sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-25/09 z dne 26. 3. 2009 in št. U-I-46/09 z dne 9. 4. 2009, objavljena na spletni strani Ustavnega sodišča <www.us-rs.si>.

[3]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-30/95 z dne 21. 12. 1995 (Uradni list RS, št. 3/96 in OdlUS IV, 126).

[4]S 34.a členom ZVO-1, ki je bil uveljavljen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 70/08 – ZVO-1B) je zakonodajalec odpravil protiustavnost ZON, ugotovljeno z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-386/08.

[5]Stališče Ministrstva za okolje in prostor z dne 5. 5. 2009 je objavljeno na spletni strani tega ministrstva <www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/okolje/varstvo_okolja/arhiv/pravilnik_medved_volk_stalisce.pdf>.