Jedro

Sodišče bi moralo jasno in konkretno navesti razloge, zakaj je štelo dolžnikov ugovor za obrazložen, saj šele navedba razlogov stranki omogoči njen preizkus.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1. sklep o izvršbi opr. št. VL z dne 2.4.2008 razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj in 2. odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici.

Zoper ta sklep je vložil pritožbo upnik po svojem pooblaščencu in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da sodišče z ničemer ni obrazložilo, zakaj je ocenilo, da je dolžnikov ugovor obrazložen. Opozarja tudi, da sodišče upniku hkrati s sklepom niti ni vročilo dolžnikovega ugovora, da bi ta (vsaj) na ta način lahko ugotovil, ali je ugovor obrazložen v smislu določb ZIZ. Drži sicer, da sodišče v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine upniku ni dolžno vročiti dolžnikovega ugovora, vendar ta določba ne velja, če dolžnik izpodbija izvršbo samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo. Iz sklepa o izvršbi niti ni razvidno, v kakšnem obsegu naj bi ga dolžnik izpodbijal. Sodišče se le sklicuje na 2. odst. 62. čl. ZIZ, ne da bi obrazložilo, zakaj je uporabilo navedeno določbo. Iz samega sklepa zato upnik niti ne more ugotoviti, ali je mogoče v predmetni zadevi uporabi gornjo izjemo ter posledično ugotoviti, ali je sodišče pravilno postopalo, ko mu ni vročilo dolžnikovega ugovora.

Pritožba upnika je utemeljena.

Po ugotovitvah pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo zgolj to, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor. Prav ima pritožnik, da pa zgolj taka navedba za presojo ne zadostuje saj izpodbijani sklep ob zgolj taki navedbi dejansko nima razlogov o odločilnih dejstvih (14.tč.2.odst.339.čl. v zvezi z 366.čl. ZPP in z 15.čl. ZIZ). Sodišče prve stopnje bi moralo jasno in konkretno navesti razloge, zakaj je štelo dolžnikov ugovor za obrazložen, na kar pravilno opozarja pritožnik, saj šele navedba razlogov stranki omogoči njen preizkus. Stranki, kateri odločitev sodišča ni v korist, je pravica do pritožbe omejena, če odločba razlogov nima, saj ob taki obrazložitvi niti ne ve, kateri so tisti konkretni razlogi, ki jih je sodišče opredelilo kot utemeljene to še posebej v primeru, ko niti ni bila seznanjena z dolžnikovim ugovorom, kot v obravnavani zadevi izpostavlja pritožnik.

Ker je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče glede na zgoraj navedeno sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP in s 15. čl. ZIZ, je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3.tč.365.čl.ZPP v zvezi s 15.čl.ZIZ).