Jedro

Prvi pogoj za obstoj delovnega razmerja po 4. členu ZDR je prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, kar predpostavlja situacije in primere, ko delodajalec sam vodi, načrtuje in organizira opravljanje neke dejavnosti, v zvezi s tem običajno tudi zagotavlja pogoje za opravljanje takšne dejavnosti (npr. prostore, sredstva), in sicer kot delovni proces, ki je organiziran tudi tako, da so v naprej določeni pogoji za opravljanje del v okviru tega procesa. Ker je rejništvo kot posebna oblika varstva in vzgoje otrok sistemsko urejeno drugače, saj prvo in drugo tožena stranka ne izvajata te dejavnosti v okviru lastnega organiziranega delovnega procesa, temveč imata v zvezi z opravljanjem te dejavnosti le posebna zakonska pooblastila oziroma naloge, že prvi element delovnega razmerja ni podan.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice, da sta toženi stranki dolžni z njo skleniti pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu za nedoločen čas od 1. 10. 1999 oziroma podrejeno od 5. 3. 2004 dalje, da sta dolžni tožnici priznati vse pravice iz delovnega razmerja od teh datumov ter ji povrniti stroške postopka.

Sodišče je ugotovilo, da tožnica izvaja rejniško dejavnost kot poklic. To obenem pomeni, da izpolnjuje zakonske pogoje za izvajanje te dejavnosti, ki jo opravlja na podlagi sklenjene rejniške pogodbe z drugo toženo stranko. Gre za pogodbo obligacijskega prava, katere posebnosti so urejene v Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD, Ur. l. RS, št. 110/2002). Takšna ureditev sistemsko onemogoča priznanje obstoja delovnega razmerja po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002). Sodišče se v razlogih obrazložitve sklicuje tudi na stališča Ustavnega sodišča Republike Slovenije v odločbi U-I-289/04-26 z dne 18. 5. 2006, ki je bila objavljena v Ur. l. RS, št. 56/2006. Poudarja, da rejništvo kot ena od oblik institucionalnega varstva spada med storitve, ki jih zakon določa kot javno službo in da je posebnost rejništva prav v tem, da se izvaja v drugi družini in ne v javnem socialnem varstvenem zavodu ali drugi pravni oziroma fizični osebi. Rejniška dejavnost je nadomeščanje oziroma prevzemanje nalog družine, te naloge pa po svoji posebni naravi ne morejo biti organizirane kot delovni proces.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi druge tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo glede odločitve o stroških postopka delno spremenilo, v preostalem delu pa pritožbo drugo tožene stranke in v celoti pritožbo tožnice zavrnilo ter v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi, da drugo tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

V razlogih svoje odločitve med drugim navaja, da rejniška dejavnost ni organizirana kot delovni proces, torej je tudi rejniška pogodba civilnopravna pogodba in ne pogodba delovnega prava.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo. Meni, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo določbo 11. člena ZDR, v zvezi s 44. členom ZIRD. Prepoved, ki jo vsebuje drugi odstavek 11. člena ZDR, se nanaša na vse oblike obligacijskega urejanja razmerij, ki imajo vse bistvene značilnosti delovnega razmerja. Pri tem je rejnik v razmerju do centra za socialno delo v podrejenem položaju, enako kot delavec do delodajalca. Center kot pogodbena stranka z rejniško pogodbo določi dolžnosti rejnika, izvajanje rejniške dejavnosti pa tudi nadzira. Gre za dejavnost, ki je organizirana v delovnem procesu. Takšno izvajanje ima sicer svoje posebnosti, vendar je te mogoče najti tudi pri drugih oblikah pogodb o zaposlitvi, npr. med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugim uporabnikom, pogodb o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, oziroma del na domu.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in obema toženima strankama, ki na revizijo niso odgovorili.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Ker tožnica ni uveljavljala revizijskega razloga bistvenih kršitev določb postopka, revizijsko sodišče glede na navedeni okvir presoje teh kršitev ni ugotavljalo.

8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. Izvajanje rejniške dejavnosti v skladu z Zakonom o socialnem varstvu (ZSV, Ur. l. RS, št. 54/92 in nadalj.) spada med storitve institucionalnega varstva (16. člen ZSV). Gre za storitve, ki se opravljajo kot javna služba, in jih lahko opravlja tudi fizična oseba kot zasebnik, ki izpolnjuje za to predvidene pogoje, ki so določeni v prvem odstavku 65. člena ZSV, oziroma ne glede na ta odstavek v skladu z zakonom tudi rejnik ali tretja oseba, če za te storitve sklene pogodbo s centrom za socialno delo (drugi odstavek 65. člena ZSV).

Podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi opravljati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje te dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti in njeno financiranje ter druga vprašanja, povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti, ureja ZIRD. Rejnik lahko po tej ureditvi izvaja rejniško dejavnost tudi kot edini poklic, pri čemer mora imeti dovoljenje za takšno dejavnost in ne sme biti v delovnem razmerju oziroma družbenik zasebne družbe ali zavoda v Republiki Sloveniji, ki je hkrati poslovodna oseba, ter ne sme opravljati druge dejavnosti kot edini in glavni poklic, na podlagi katere je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje (18. člen ZIRD). Rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, mora imeti istočasno nameščene tri rejence (prvi odstavek 24. člena ZIRD), pri čemer zakon omogoča tudi znižanje tega normativa. Pri izvajanju rejniške dejavnosti zakon predvideva večje naloge centra za socialno delo, ki po odločitvi, da se določenega otroka namesti v rejniško družino, izbere tudi družino, ki ustreza potrebam otroka (32. člen ZIRD), potem pa z rejnikom, ki je določen za posameznega rejenca, po izvršljivosti odločbe o oddaji otroka v rejništvo, sklene pisno pogodbo – rejniško pogodbo (44. člen ZIRD). Vsebina te pogodbe je določena z zakonom (45. do 49. člen ZIRD), posebej pa tudi pravica rejnika do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela (50. člen ZIRD), pri čemer zakon ta plačila konkretno opredeli, določa njihovo višino, način plačevanja in usklajevanja. Pri izvajanju rejniške dejavnosti kot poklic je izrecno določeno tudi, da Republika Slovenija za takšnega rejnika zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost (drugi odstavek 50. člena ZIRD), in sicer od zneska najnižje pokojninske osnove, povečane za davke in prispevke, po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (56. člen ZIRD). Sistemska ureditev tega področja se razteza tudi na Zakon o dohodnini (ZDoh, Ur. l. RS, št. 54/04 in nadalj.), ki je v času odločanja sodišča prve stopnje v 16. točki 20. člena določal, da se dohodnina ne plača od rejnin, ki se izplačujejo iz proračuna v skladu z zakonom, ki ureja rejniško dejavnost (sedaj v četrtem odstavku 31. člena ZDoh).

10. Navedena ureditev rejništva (kot posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja ali drugega zakona in namenjena otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini), pogojev za izvajanje rejniške dejavnosti, statusa rejnika, itd., spada na področje, na katerem ima zakonodajalec široko polje presoje (glej odločbo Ustavnega sodišča U-I-289/04-26 z dne 18. 5. 2006). V okviru takšne sistemske ureditve tudi rejniška pogodba predstavlja pogodbo civilnega prava, z natančneje določenimi pravicami in obveznostmi, tudi zakonsko natančneje določeno pravico do mesečne rejnine, višino le-te (oziroma plačila oskrbnine ter plačila dela rejniku), pri čemer je posebej izpostavljen status poklicnega rejnika, ki je upravičen tudi do plačila prispevkov za socialno varnost v breme Republike Slovenije (50. in 56. člen ZIRD). Že ta ureditev, ki je bila deloma tudi predmet presoje Ustavnega sodišča, predstavlja posebno ureditev položaja rejnika izven razmerja delavec in delodajalec.

11. Tudi določbe ZDR glede na navedeno ureditev rejništva ne dajejo podlage za presojo o tem, da naj bi šlo pri rejniškem delu dejansko za (prikrito) delovno razmerje med delavcem in delodajalcem. Iz drugega odstavka 11. člena ZDR izhaja, da se v primeru obstoja elementov delovnega razmerja v skladu s 4. in v povezavi z 20. členom tega zakona, delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon. Pri tem 4. člen ZDR definira delovno razmerje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Iz 20. člena ZDR pa izhaja, da mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo in splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 23. člena tega zakona objavljene pogoje za opravljanje dela, ki jih je delodajalec dolžan s splošnim aktom določiti na posameznem delovnem mestu (izjema velja za manjše delodajalce).

12. Po navedeni določbi je prvi pogoj za obstoj delovnega razmerja prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca, kar predpostavlja situacije in primere, ko delodajalec sam vodi, načrtuje in organizira opravljanje neke dejavnosti, v zvezi s tem običajno tudi zagotavlja pogoje za opravljanje takšne dejavnosti (npr. prostore, sredstva), in sicer kot delovni proces, ki je organiziran tudi tako, da so v naprej določeni pogoji za opravljanje del v okviru tega procesa (20. člen ZDR). Ker je rejništvo kot posebna oblika varstva in vzgoje otrok sistemsko urejeno drugače, saj prvo in drugo tožena stranka ne izvajata te dejavnosti v okviru lastnega organiziranega delovnega procesa, temveč imata v zvezi z opravljanjem te dejavnosti le posebna zakonska pooblastila oziroma naloge, že prvi element delovnega razmerja ni podan. Glede na navedeno, brez potrebe po nadaljnji obrazložitvi, tožnica v reviziji neutemeljeno uveljavlja drugačno presojo.

13. V skladu s 378. členom ZPP je zato revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.