Jedro

Premestitev je bila opravljena po ZJU in na v tem zakonu predpisan način, pri čemer presoja pravilnosti in zakonitosti s tem povezanih v izpodbijani odločbi ugotovljenih dejstev za presojo zakonitosti odločitve o imenovanju v naziv ni relevantna, saj je pravno pomembna le okoliščina obstoja premestitve v času izdaje odločbe.

Izrek

I. Sprememba tožbe z dne 2. 11. 2020 se dovoli.

II. Tožba se zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka tega upravnega spora.

Obrazložitev

_Povzetek izpodbijanih odločitev tožene stranke_

1. Z izpodbijano odločbo številka 100-198/2014-29 z dne 5. 6. 2020 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, (v nadaljevanju prvostopenjski organ) imenoval tožnika v naziv prvega kariernega razreda tretje stopnje - inšpektor svetnik z dnem 15. 5. 2019. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je prvostopenjski organ o obravnavanem imenovanju že odločil z odločbo številka 100-198/2014-6 z dne 6. 5. 2019, ki jo je sodišče odpravilo in vrnilo v ponoven postopek s sodbo v zadevi I U 1226/2019-9 z dne 7. 5. 2020. Prvostopenjski organ povzema 84. člen, drugi odstavek 147. člena in 3. točko prvega odstavka 149. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) ter 5. in 7. člen Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive (Uradni list RS št. 98/08, 16/09, 19/10 in 24/19; v nadaljevanju Uredba). Ugotavlja, da se je dne 15. 5. 2019 z reorganizacijo inšpektorata razdružila Območna enota A. na Območno enoto B. in Območno enoto C. ter da je bilo treba zapolniti delovno mesto inšpektor svetnik za potrebe delovnega procesa in izvajanja najtežjih inšpekcijskih nadzorov v Območni enoti C., da se lahko opravljajo dela v okviru opisa del in nalog ter opravljajo najtežji nadzori. Tožnik je že dolga leta inšpektor in svoje delo opravlja samostojno in kvalitetno. Predstojnik je ocenil, da bo delo potekalo nemoteno, če bo v Območni enoti C. opravljal delo bolj izkušen inšpektor v nazivu inšpektor svetnik, zato je tožnika premestil na zahtevnejše delovno mesto (inšpektor svetnik). Iz odločbe tudi izhaja, da se tožnika dne 15. 5. 2019 imenuje v naziv ... kariernega razreda ... stopnje - Č. zaradi učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela Območne enote C. ter se ga s tem dnem premesti na nezasedeno delovno mesto pod šifro ... - Č. v Območno enoto C. v Inšpektoratu RS za delo.

3. Iz nadaljnje obrazložitve je še razvidno, da tožnik izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv iz 85., 86., 87. in 88. člena ZJU ter Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Inšpektoratu RS za delo številka 1000‑2/2014-6 z dne 16. 9. 2014 s spremembami (v nadaljevanju Akt) s šifro delovnega mesta ... Č. Tožnik izpolnjuje tudi pogoje glede predpisane stopnje izobrazbe, delovnih izkušenj in druge pogoje iz zakona, podzakonskih predpisov oziroma splošnim aktom delodajalca, zato so izpolnjeni pogoji za imenovanje v višji naziv.

4. Vlada Republike Slovenije, Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja, (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo številka 10051-369/2020/2 z dne 5. 8. 2020 zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo številka 100‑198/2014‑14 z dne 5. 6. 2020. 5. V obrazložitvi drugostopenjski organ ugotavlja, da je bila z izpodbijano odločbo realizirana sodba Upravnega sodišča v zadevi I U 1226/2019 z dne 7. 5. 2019, ki jo v nadaljevanju povzema. Navaja, da se po stališču Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 111/2016 z dne 21. 6. 2016 organu ni treba ukvarjati z zakonitostjo premestitve, zato je drugostopenjski organ zavrnil vse tožnikove navedbe v zvezi z okoliščinami in dejanskim razlogom njegove premestitve oziroma z nezakonitostjo premestitve. Pojasnjuje, da je za obravnavano odločitev bistveno, da je prvostopenjski organ ob ponovnem imenovanju tožnika v naziv inšpektor svetnik navedel pravno podlago za imenovanje in napredovanje pritožnika in ugotovil, da tožnik izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv inšpektor svetnik iz ZJU, Uredbe in Akta. Ob upoštevanju stališča Upravnega sodišča je po presoji drugostopenjskega organa bistvena tudi obrazložitev prvostopenjskega organa glede razloga premestitve, iz katere izhaja, da je bil razlog za tožnikovo imenovanje v obravnavani naziv njegova premestitev na prosto delovno mesto Č. zaradi reorganizacije območne enote A. in delovnih potreb Območne enote C. pri izvajanju najtežjih inšpekcijskih nadzorov. Povzema ugotovitve prvostopenjskega organa iz izpodbijane odločbe in ugotavlja, da je predstojnik odločitev oprl na razloga iz 1. in 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU. Poslovni razlog in razlog smotrnejšega in učinkovitejšega dela organa sta po ZJU ločena razloga za enostransko premestitev javnih uslužbencev, ki sta po mnenju drugostopenjskega organa medsebojno povezana razloga, saj predstojnik praviloma izvede reorganizacijo ali spremembo akta o sistemizaciji zaradi smotrnejšega in učinkovitejšega dela organa, v tem okviru pa premešča javne uslužbence. Zato po mnenju drugostopenjskega organa nista utemeljeni navedbi o nekonkretizaciji razloga premestitve in nasprotujoči obrazložitvi razloga v izpodbijani odločbi in sklepu o premestitvi številka 100‑198/2014‑8 z dne 13. 5. 2019. Drugostopenjski organ ocenjuje, da izpodbijana odločba dosega standard obrazložitve, saj po stališču Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 105/2015 z dne 24. 11. 2015 obrazložitev razloga ne pomeni zahteve po dolgi in natančni obrazložitvi.

6. V nadaljevanju obrazložitve drugostopenjski organ ugotavlja, da je prvostopenjski organ sledil ugotovitvam Upravnega sodišča glede standarda obrazložitve ter navedel in obrazložil razlog za tožnikovo enostransko premestitev. Presoja dopustnosti premestitve zaradi delovnih potreb iz drugega odstavka 149. člena ZJU po mnenju drugostopenjskega organa za odločitev v tem postopku ni relevantna, vendar zaradi stališča Upravnega sodišča ugotavlja, da nov kraj opravljanja dela od dotedanjega opravljanja dela ni oddaljen več kot 70 kilometrov oziroma več kot eno uro vožnje z javnim prevozom, saj ZJU pri določanju omejitve premestitve ne govori o celotnem času, ki je potreben za pot do lokacije opravljanja dela pred premestitvijo do lokacije opravljanja dela po premestitvi, temveč le o času vožnje z javnim prevozom med obema krajema, to je od Ljubljane do Kranja. V zvezi s tem je tožnik v pritožbi navajal, da vožnja z avtobusom iz D. do E. traja okoli 50 minut, medtem ko čas potovanja z vlakom od D. do E. traja med 22 in 36 minut, odvisno od vlaka. Drugostopenjski organ meni, da ni mogoče zaključiti, da bi se zaradi premestitve bistveno poslabšali življenjski oziroma družinski pogoji.

7. Drugostopenjski organ je po vložitvi tožbe po uradni dolžnosti v skladu s 223. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izdal sklep številka 10051-369/2020/4 z dne 22. 10. 2020, s katerim je odločil, da se v uvodu, izreku in obrazložitvi odločbe številka 10051-369/2020/2 z dne 5. 8. 2020 popravi številka odločbe 100-198/2014-14 tako, da se po novem glasi 100‑198/2014-29. Iz obrazložitve je razvidno, da iz zapisnika 856. seje senata drugostopenjskega organa izhaja, da je drugostopenjski organ odločal o tožnikovi pritožbi zoper odločbo o imenovanju v naziv. Iz pritožbe in celotne spisovne dokumentacije izhaja, da je bila predmet presoje na seji senata odločba prvostopenjskega organa številka 100-198/2014/29 z dne 5. 6. 2020 in ne odločba številka 100-198/2014-14 z dne 5. 6. 2020, kot je bilo pomotoma navedeno v uvodu, izreku in obrazložitvi odločbe številka 10051-369/2020/2 z dne 5. 8. 2020. _Povzetek tožbenih navedb_

8. Zoper izpodbijano odločbo tožnik vlaga tožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi. Priglaša stroške postopka v tem upravnem sporu z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

9. Iz uvodnega dela tožbe je razvidno, da ima tožnik s prvostopenjskim organom sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, šifra: 100-16/2006 z dne 1. 6. 2006, in da je svoje delo do dne 3. 9. 2018 opravljal na naslovu F. Tožnik je z dnem 3. 9. 2018 začasno prevzel dodatna dela na območju sedanje Območne enote C. v skladu z dogovorom o povečanem obsegu dela z dne 3. 9. 2018. Odrejene dodatne naloge so bile začasne zaradi upokojitve gospoda G. G. (v nadaljevanju upokojeni javni uslužbenec), ki je delo opravljal v E. Z delodajalcem je bilo dogovorjeno, da se bo izvedel razpis za prosto delovno mesto, kjer je prej delo opravljal upokojeni javni uslužbenec, tožnik pa bo delo nadaljeval v Ljubljani. Tožnik je z opravljenim delom pomagal v E., delo naj bi bilo začasne narave in dogovorjeno je bilo kot začasna pomoč do zaposlitve novega javnega uslužbenca, ki bi prevzel delo upokojenega. Prvostopenjski organ je s sklepom o premestitvi številka 100‑198/2014-8 z dne 13. 5. 2019 premestil tožnika brez njegovega soglasja na delovno mesto pod šifro ... Č. v Območno enoto C. V zvezi s tem poteka spor pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani z opravilno številko I Pd 766/2019. Na 3. strani tožbe navaja, da se je tožnika z izpodbijanim sklepom premestilo na uradniško delno mesto v Območni enoti C. zaradi delovnih potreb, pri čemer je kraj opravljanja dela v primeru premestitve od dosedanjega kraja opravljanja dela oddaljen več kot eno uro vožnje z javnim prevozom, kar konkretno navede, zato premestitev skladu z drugim odstavkom 149. člena ZJU ni dopustna in je izpodbijana odločba nezakonita. Trdi, da so bili v času njegove pomoči izvedeni trije javni razpisi za prosto delovno mesto s področja varnost in zdravje pri delu v Območni enoti A., na katerem je bil izbran kandidat, ki je nastopil delo. Premestitev tožnika v E. ni dopustna, saj predhodni razpisi za navedeno delovno mesto kažejo na prilagajanje obrazložitve izpodbijane odločbe o nujnosti zaposlitve izkušenejšega inšpektorja potrebam tega postopka. Ker je po mnenju tožnika nezakonita premestitev, je prav tako nezakonita izpodbijana odločba o imenovanju v naziv zaradi premestitve, zaradi katere so se bistveno poslabšali pogoji za njegovo življenje in življenje njegove družine.

10. V nadaljevanju tožnik povzema 9. in 10. točko obrazložitve sodbe Upravnega sodišča iz zadeve I U 1226/2019-9 z dne 7. 5. 2020 ter obrazložitev izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na obrazložitev premestitve, iz česar je po tožnikovem mnenju razvidno, da prvostopenjski organ ni sledil stališčem sodišča. Prvostopenjskemu organu očita, da ni odpravil ugotovljene kršitve iz 9. točke obrazložitve sodišča glede konkretizacije zakonskega besedila "učinkovitejše in smotrnejše delo Območne enote C.", saj iz izpodbijane odločbe ni razvidno, zakaj ni potrebe po opravljanju tožnikovega dela na Območni enoti B. Pojma "učinkovitejše" in "smotrnejše" nista obrazložena v izpodbijani odločbi. Trdi, da je obrazložitev v izpodbijani odločbi v nasprotju s sklepom o premestitvi na novo delovno mesto številka 100-198/2014-8 z dne 13. 5. 2019, v katerem je kot razlog premestitve navedena ukinitev delovnih mest in sistemizacija novih delovnih mest, dodano je, da je tožnik do sedaj opravljal delo na sedežu Območne enote C. Sklep o premestitvi temelji na poslovnem razlogu iz 1. točke prvega odstavka 149. člena ZJU v nasprotju z izpodbijano odločbo, ki temelji na 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU. V sklepu o premestitvi so razlogi za premestitev naslednji: 1) ukinitev notranje organizacijske enote Območne enote A., namesto katere se 2) ustanovita nova Območna enota B. in Območna enota C (dejansko je prišlo do reorganizacije, delovna mesta so ostala ista in se prenesla na novi Območni enoti) in 3) delovne potrebe, ki v sklepu o premestitvi niso obrazložene, in kraj, kjer so delavci do takrat opravljali delo. V zvezi z reorganizacijo navaja, da so delovna mesta ohranila številčne oznake in opise ter se prenesla v Območno enoto Ljubljana in Območno enoto Kranj. Na 5. do 7. strani tožbe navaja še okoliščine glede premeščanja delovnega mesta, na katerem je bil upokojeni javni uslužbenec, zaposlitvi njegovega naslednika in okoliščinah ter razlogih za njegovo premestitev. Tožnik trdi, da sta sklep o premestitvi in izpodbijana odločba neločljivo povezana. Glede na njuno nasprotje v obrazložitvah, gre po tožnikovem mnenju za nezakonito premestitev in nezakonito imenovanje v naziv, saj prvostopenjski organ obrazložitev prilagaja potrebam posameznega postopka, dejanski razlog pa je v osebnih zamerah vodstva inšpektorata, do česar se prvostopenjski organ v upravnem postopku ni opredelil, zato je odločba nezakonita.

11. V skladu z ZJU se s premestitvijo pridobi naziv na zahtevnejše delovno mesto. Delovno mesto inšpektor svetnik bi moralo biti zahtevnejše, kar je le na papirju. Tožnik še vedno opravlja povsem enako delo kot ga je v nazivu H. Iz opisa del in nalog glede zahtevnosti sta primerljivi po tožnikovem mnenju le delovni mesti Č. in vodja območne enote. Razlog tožnikove premestitve je bil njegova odstranitev iz D. Dejansko gre za diskriminacijo in šikaniranje zaposlenega. Enako velja pri razlogu za imenovanje v naziv. Izpodbijana odločba v ponovljenem postopku ne sledi napotkom sodišča iz zadeve I U 1226/2019-9 z dne 7. 5. 2020, saj ne navaja dejstev v zvezi z izpolnitvijo pogojev za premestitev v skladu z drugim odstavkom 149. člena ZJU kljub tožnikovim navedbam, da prvostopenjski organ formalno ne ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za premestitev iz razlogov in na način zahtevan v ZJU. Zato je kršen četrti odstavek 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

12. S stališčem drugostopenjskega organa, da se dopustnost premestitve iz drugega odstavka 149. člena ZJU presoja v okviru zakonitosti premestitve in za odločitev v postopku imenovanja v naziv ni relevantno, je kršen četrti odstavek 64. člena ZUS-1. Drugostopenjskemu organu še očita, da je v zvezi s poslabšanjem kvalitete življenja tožnikove družine zaradi premestitve posplošeno ugotovil, da ni mogoče zaključiti, da bi se s tem bistveno poslabšali življenjski oziroma družinski pogoji. Glede na stališče sodišča v zadevi I U 1226/2019-9 o opredelitvi do dopustnosti premestitve zaradi delovnih potreb in 24. člen Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti se mora upravni organ opredeliti tudi do tožnikovih navedb glede bistvenega poslabšanja življenjskih oziroma družinskih pogojev. V tem delu ni odločba obrazložena in je ni mogoče preizkusiti v smislu materialne zakonitosti.

13. V zvezi z dopustnostjo premestitve v skladu z drugim odstavkom 149. člena ZJU tožnik navaja, da drugostopenjski organ nepravilno razlaga ZJU, kjer pri porabi časa vožnje z javnim prevozom ne upošteva hoje in čakanja. Takšno stališče tožene stranke nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča, da je treba zadevo obravnavati celovito, saj sta hoja in čakanje pomemben element v delu presoje zakonitosti odločbe kot v delu kvalitete življenja tožnika. Ob sklicevanju na stališče Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 199/2014 trdi, da ni sporno, da pešpot in poraba časa zaradi opravljanja pešpoti ni mogoče prezreti, saj neobstoj javnega prevoza do kraja opravljanja dela ne more in ne sme iti v škodo javnega uslužbenca. Ker je tožena stranka prezrla porabljen čas za hojo in čakanje, je odločba nezakonita.

14. V zaključnem delu tožnik opozarja, da je drugostopenjski organ zavrnil tožnikovo pritožbo zoper odločbo številka 100-198/2014-14 z dne 5. 6. 2020, čeprav je vložil pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa številka 100-198/2014-29 z dne 5. 6. 2020. _Povzetek odgovora na tožbo_

15. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je v drugostopenjski odločbi prišlo do očitne pomote pri navedbi številke odločbe prvostopenjskega organa, zato je v skladu s 223. členom ZUP po uradni dolžnosti izdala sklep o popravi pomote. Povzema stališče sodišča v zadevi I U 1226/2019 in s tem povezane ugotovitve iz odločbe drugostopenjskega organa ter zavrača vse tožbene navedbe o nekonkretizaciji razloga premestitve in neskladja razloga v sklepu o premestitvi z razlogi v izpodbijani odločbi. Meni, da tožbene navedbe v zvezi z zakonitostjo premestitve niso pravno pomembne, saj je presoja zakonitosti premestitve v pristojnosti Delovnega sodišča. V zvezi z dopustnostjo premestitve iz drugega odstavka 149. člena ZJU tožena stranka navaja, da se je do tega opredelila. Prvostopenjski organ je v izpodbijani odločbi navedel pravno podlago za imenovanje v naziv in ugotovil, da izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv. Vztraja, da je bila upoštevana sodba sodišča v zadevi I U 1226/2019. Predlaga zavrnitev tožbe.

_Povzetek pripravljalnih vlog_

16. Tožnik v prvi pripravljalni vlogi navaja, da je bil sklep o popravi pomote izdan po prejemu tožbe in da je očitno, da ne gre za pomoto v zapisu številke, saj se v celotni drugostopenjski odločbi ponavlja številka odločbe 100-198/2014-14. Zaradi sklepa o popravi pomote je tožnik spremenil tožbo tako, da predlaga odpravo odločbe prvostopenjskega organa v zvezi z odločbo drugostopenjskega organa ter sklepom o popravi pomote z dne 22. 10. 2020. Tožbeni zahtevek glede stroškov postopka je nespremenjen.

17. S spremembo tožbe je sodišče seznanilo toženo stranko, ki temu ni nasprotovala.

18. V drugi pripravljalni vlogi tožnik navaja, da tožena stranka ni povedala ničesar o razlogih za premestitev, saj le povzema navedbe iz izpodbijane odločbe. Razlogov ne konkretizira in zanje ne predlaga dokazov, hkrati ne izpodbija in se ne opredeli do tožbenih navedb. Toženi stranki očita, da v odgovoru na tožbo 1) ne pojasni, zakaj ni več potrebe po opravljanju dela tožnika na Območni enoti B., ter 2) se ne opredeli do tožbenih navedb o nasprotujočih si razlogih v sklepu o premestitvi in izpodbijani odločbi. Prereka stališče tožene stranke, da je glede prevoza na delo in z dela upoštevno le trajanje dejanske vožnje z javnim prevozom, saj to ne izhaja iz sodne prakse, zato je kršen drugi odstavek 149. člena ZJU. Meni, da niso jasne navedbe tožene stranke iz VI. točke odgovora na tožbo.

19. V tretji pripravljalni vlogi tožnik navaja, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sodbo v zadevi I Pd 766/2019 z dne 22. 4. 2021 odpravilo sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS številka 10051‑191/2019/3 z dne 3. 7. 2019 in sklep o premestitvi prvostopenjskega organa številka 100‑198/2014‑8 z dne 13. 5. 2019. Iz četrte pripravljalne vloge pa izhaja, da je to odločitev Delovnega in socialnega sodišča potrdilo Višje delovno in socialno sodišče s sodbo v zadevi Pdp 413/2021 z dne 5. 10. 2021. **K I. točki izreka:**

20. Sprememba tožbe se dovoli.

21. Tožnik je spremenil oziroma razširil svojo tožbeno zahtevo tako, da s spremembo tožbe izpodbija še drugostopenjsko odločbo z dne 5. 8. 2020 skupaj s sklepom o popravi pomote z dne 22. 10. 2020, ki ga je drugostopenjski organ izdal po vložitvi tožbe. Sklep o popravi pomote je procesni sklep, izdan v upravnem postopku kot sredstvo za odpravo pomote, zato po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča1 ni samostojnega sodnega varstva, če glede na njegovo vsebino ni poseženo v pravni položaj stranke. Iz stališča Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 12/2020 z dne 11. 2. 2020 je razvidno, da je sodno varstvo zoper sklep o odpravi dovoljeno, kadar je sodno varstvo vloženo zoper posamični akt, ki se popravlja. Ker tožnik s spremembo razširja tožbo še na vsebino sklepa o popravi pomote, je tožnik po presoji sodišča z obravnavano spremembo prilagodil svojo tožbeno zahtevo drugačnim okoliščinam, kot so bile v času izdaje izpodbijane odločbe in vložitve tožbe. S spremembo pa ne zahteva nekaj več od tistega, kar je zahteval v tožbi. Ker je po oceni sodišča obravnavana sprememba smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, je sodišče dovolilo spremembo v skladu s 185. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in pri presoji zakonitosti izpodbijanega akta upoštevalo tudi sklep o popravi pomote z dne 22. 10. 2020. _Presoja tožbe_ **K II. točki izreka:**

22. Tožba ni utemeljena.

23. V skladu s prvim odstavkom 157. člena Ustave kot tudi 1. členom ZUS-1 o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče, če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. Pravna predpostavka o drugem sodnem varstvu se med drugim lahko nanaša na sodno varstvo pred drugim sodiščem, kot je na primer Delovno in socialno sodišče. V obravnavani zadevi tožnik nedvomno v formalnem smislu izpodbija uvodoma navedeno odločbo tožene stranke o imenovanju tožnika v naziv ... kariernega razreda ... stopnje - Č., zato sodišče tožbe ni zavrglo z argumentacijo, da ima tožnik zagotovljeno drugo sodno varstvo, ampak je tožbo sprejelo v obravnavo. Vendar tožnik v tožbi zoper imenovanje v naziv dejansko nasprotuje odločitvi o premestitvi na drugo delovno mesto, v zvezi s katero je v tožbi navedel, da teče sodni postopek za varstvo njegovih pravic pred Delovnim in socialnim sodiščem oziroma je imel v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZJU v zvezi s 149. in 150. člena ZJU možnost vložiti pravno sredstvo zoper sklep o premestitvi, če je ta izdan brez soglasja javnega uslužbenca.

24. Odločitev tožene stranke o imenovanju v naziv, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, je bila izdana na podlagi 84. člena ZJU. V skladu s prvim odstavkom 84. člena ZJU uradnik izvršuje javne naloge v nazivu. V skladu z drugim odstavkom 84. člena ZJU se naziv pridobi z imenovanjem po izbiri uradnika na javnem natečaju ali s premestitvijo na zahtevnejše delovno mesto v skladu s tem zakonom ali z napredovanjem v višji naziv. Po tretjem odstavku 84. člena ZJU pa se uradnik imenuje v naziv z odločbo, v kateri se določi naziv in datum pridobitve naziva.

25. Navedeno zakonsko določbo je že razlagalo Vrhovno sodišče v zadevi I Up 111/2016 z dne 21. 9. 2016, v kateri je sprejelo stališče, da v primeru imenovanja v naziv vidik zakonitosti premestitve (sklepa o premestitvi) ni vprašanje obstoja pravice, obveznosti ali pravnega razmerja in ni del dejanskega stanja imenovanja v naziv, temveč je njegov del le obstoj premestitve2. Uporaba 84. člena ZJU po mnenju Vrhovnega sodišča zahteva le formalno ugotovitev upravnega organa, da gre v posamičnem primeru za premestitev iz razlogov in na način, predviden v ZJU, ter da je zato treba izdati tudi odločbo imenovanju v naziv3. To pomeni, da je pogoj za odločanje o imenovanju v naziv obstoj premestitve po določbah ZJU. Po stališču Vrhovnega sodišča morajo biti v ta namen ugotovljena dejstva, ki omogočajo sklep, da gre za premestitev v skladu z ZJU, ni pa zahtevana vsebinska presoja zakonskih pogojev za premestitev4. Temu stališču sledi sodna praksa Upravnega sodišča5. 26. Glede na takšno razlago ZJU je sodišče presojalo, ali iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, ali je bil tožnik imenovan v drug uradniški naziv iz razlogov po ZJU in na način, predviden v zakonu. Ni pa presojalo zakonitosti same premestitve.

27. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil tožnik dne 15. 5. 2019 premeščen na zahtevnejše delovno mesto, ki se opravlja v višjem nazivu ... kariernega razreda ... stopnje - Č., kar med strankama ni sporno. Razvidni so še razlogi premestitve in zakonska podlaga za premestitev. Drugostopenjski organ pa v svoji obrazložitvi odločbe ugotavlja tudi, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe prvostopenjskega organa izhajajo konkretni razlogi za premestitev, ki je bila sprejeta na podlagi 1. in 3. točke prvega odstavka 149. člena ZJU, in da je bil izdan sklep o premestiti številka 100-198/2014-8 z dne 13. 5. 2019. Iz tega sklepa o premestitvi, ki je del upravnega spisa, je razvidno, da je bil tožnik brez njegovega soglasja dne 15. 5. 2019 premeščen na delovno mesto pod šifro ... Č. v Območno enoto C. na podlagi 147. člena v zvezi s 149. in 150. členom ZJU, kar je tožnik v tožbi izrecno priznal. Tožbeni ugovor pomanjkljive obrazložitve po presoji sodišča ni utemeljen, saj iz izpodbijane odločbe razvidno, da je bil tožnik imenovan v drug uradniški naziv zaradi premestitve iz razlogov po ZJU in na v ZJU predpisan način, to je s sklepom o premestitvi iz poslovnih razlogov po 1. točki prvega odstavka 149. člena ZJU ter z razloga smotrnejšega in učinkovitejšega dela organa po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU.

28. Po stališču Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 111/2016 z dne 21. 9. 2016 mora upravni organ zaradi nesuspenzivnosti pravnega sredstva in začetka učinkovanja sklepa o premestitvi odločiti o imenovanju v naziv, v katerem bo javni uslužbenec opravljal delo na drugem delovnem mestu, še pred dokončnostjo in pravnomočnostjo odločitve. Pri tem se mu ni treba ukvarjati z vprašanjem zakonitosti premestitve in ne sodišču v upravnem sporu. To pomeni, da tožnikove tožbene navedbe, s katerimi dejansko nasprotuje razlogom premestitve in trdi, da je premestitev nezakonita, vključno z ugovorom diskriminacije zaradi premestitve, za odločitev v tej zadevi niso pravno pomembne okoliščine, zato se sodišče do njih ni opredelilo. Ob upoštevanju razlogov izpodbijane odločbe in s tem povezane odločbe drugostopenjskega organa ter navedenih formalnih izhodišč glede presoje tožbenega predloga je po oceni sodišča jasno, na kateri podlagi je organ sprejel zaključek, da tožnik izpolnjuje (vse) pogoje za sporno imenovanje v naziv višji inšpektor svetnik. S tega vidika se izpodbijana odločba torej da preizkusiti in je po presoji sodišča pravilna.

29. Glede na navedeno je tožena stranka odpravila ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih je sodišče ugotovilo v zadevi I U 1226/2019-9 z dne 7. 5. 2020, saj izpodbijana odločba v obravnavani zadevi vsebuje razloge po ZJU in razloge o podlagah za tožnikovo premestitev na drugo delovno mesto, drugostopenjski organ pa je izpodbijano odločbo v skladu z 251. členom ZUP dopolnil tako, da se je opredelil do dopustnosti premestitve zaradi delovnih potreb glede oddaljenosti kraja nove zaposlitve od dotedanje po drugem odstavku 149. člena ZJU. Zato niso utemeljene tožbene navedbe, da tožena stranka ne sledi navodilu tega sodišča iz zadeve I U 1226/2019-9 z dne 7. 5. 2020, češ da ne navaja dejstev v zvezi z izpolnitvijo pogojev za premestitev v skladu z drugim odstavkom 149. člena ZJU, in ne konkretizira zakonskega besedila "učinkovitejšega in smotrnejšega dela Območne enote C.", saj se ne opredeli do potreb po opravljanju tožnikovega dela na Območni enoti B. Vprašanja, ki se nanašajo na pravilno in zakonito ugotavljanje dejanskega stanja oziroma ugotavljanje vseh dejstev glede izpolnjevanja pogojev za premestitev, niso predmet presoje v sporu o imenovanju v naziv, saj se ta vprašanja nanašajo na zakonitost premestitve, kar je v pristojnosti Delovnega in socialnega sodišča. Zato s tem povezane tožbene navedbe niso relevantne za obravnavano zadevo. Ugotovitve tožene stranke o dejanskem stanju, ki se nanašajo na premestitev v obravnavani zadevi, kažejo na to, ali je bila premestitev opravljena po ZJU in na v tem zakonu predpisan način, pri čemer presoja pravilnosti in zakonitosti s tem povezanih v izpodbijani odločbi ugotovljenih dejstev za presojo zakonitosti odločitve o imenovanju v naziv ni relevantna, saj je pravno pomembna le okoliščina obstoja premestitve v času izdaje odločbe.

30. Vrhovno sodišče je namreč v zadevi I Up 111/2016 z dne 21. 9. 2016 sprejelo še stališče, da vprašanje premestitve ni predhodno vprašanje v upravnem sporu, v katerem je izpodbijana odločba o imenovanju v drug uradniški naziv (47. člen ZUS-1), in da morebitna kasnejša sprememba sklepa o premestitvi (npr. v sporu pred delovnim sodiščem) ni bistvena za presojo, ali so bili v času izdaje izpodbijane odločbe zanjo izpolnjeni pogoji po ZJU. Zato na odločitev v tem upravnem sporu ne vplivajo tožnikove navedbe o tem, da je Delovno in socialno sodišče s sodbo v zadevi I Pd 766/2019 razveljavilo sklep o premestitvi z dne 13. 5. 2019, kar je potrdilo tudi Višje delovno in socialno sodišče s sodbo v zadevi Pdp 413/2021 z dne 5. 10. 2021. Za presojo zakonitosti odločitve o imenovanju v naziv je kot že rečeno pravno pomembno le, ali je bila podana premestitev v času izdaje izpodbijane odločitve, saj se v skladu z načelom zakonitosti po 6. členu ZUP vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin (138. člen ZUP)6. Ob upoštevanju stališča Vrhovnega sodišča in načela zakonitosti iz 6. člena ZUP so zato neutemeljene tožnikove navedbe o neločljivi povezanosti izpodbijane odločbe in sklepa o premestitvi ter o nezakonitosti izpodbijane odločbe zaradi nezakonitosti tožnikove premestitve.

31. V zvezi s sklepom drugostopenjskega organa o popravi pomote sodišče pojasnjuje, da v skladu s prvo povedjo prvega odstavka 223. člena ZUP sme organ, ki je izdal odločbo, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Napake v odločbi se lahko popravijo le, če gre za formalne pomote, ne pa vsebinske popravke. Gre za pomote, ki ne vplivajo na vsebino odločitve. Z obravnavanim sklepom o popravi pomote je drugostopenjski organ v uvodu, izreku in obrazložitvi svoje odločbe popravil številko odločbe iz 100-198/2014-14 v 100‑198/2014‑29. Iz vsebine odločbe drugostopenjskega organa je razvidno, da je bila predmet pritožbene presoje odločba prvostopenjskega organa številka 100-198/2014-29, saj je kljub zmotno zapisani številki dokumenta naveden enak datum izdaje odločbe, ki je bila predmet presoje v pritožbenem postopku. V tej odločbi drugostopenjskega organa pa so tudi v obrazložitvi povzeti oziroma prepisani razlogi v zvezi s premestitvijo iz odločbe prvostopenjskega organa, zato je po presoji sodišča očitno, da gre za pomoto v številki odločbe izpodbijanega akta, s katero organ ni posegel v vsebino odločbe drugostopenjskega organa. Zgolj dejstvo, da se zmotna številka odločbe prvostopenjskega organa ponavlja skozi celotno odločbo, tudi v izreku, pa glede na vsebino odločbe drugostopenjskega organa, iz katere jasno izhaja, da je presojala pritožbo zoper izpodbijano odločbo, ne omogoča zaključka, da ne gre za pomoto v smislu 223. člen ZUP, zaradi katere lahko organ kadarkoli izda sklep o popravi pomote.

32. Ob upoštevanju navedenega je izpodbijana odločitev pravilna, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

33. Sodišče je v obravnavanem postopku, ki se je začel pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1C), odločilo po sodniku posamezniku na podlagi drugega odstavka 25. člena ZUS-1C v zvezi s 13. členom ZUS-1, saj v postopku še ni bil razpisan pripravljalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, zadeva pa ni bila predložena na sejo do uveljavitve ZUS-1C. Odločitev je sprejeta brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj tožnik ne navaja nobene pravno pomembne dejanske okoliščine vezane na obstoj premestitve oziroma na izpolnjevanje pogojev za imenovanje v naziv, ki bi bila zmotno ali nepopolno ugotovljena v izpodbijanem aktu.7 **K III. točki izreka:**

34. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče postopek ustavi ali tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Glej sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah I Up 40/2015 z dne 18. 6. 2015 in I Up 39/2009 ter sodbo X Ips 734/2005 z dne 1. 7. 2009. 2 Glej 9. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 111/2016 z dne 21. 9. 2016. 3 Glej drugo poved11. točke obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 111/2016 z dne 21. 9. 2016. 4 Glej tretjo poved11. točke obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 111/2016 z dne 21. 9. 2016. 5 Glej I U 39/2016 z dne 21. 1. 2017, I U 1484/2020 z dne 4. 4. 2022, 1479/2020 z dne 23. 8. 2022, I U 2014/2018 z dne 11. 1. 2022. 6 Glej tudi sodbi Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 438/2005 z dne 10. 9. 2009 in I Up 289/2005 z dne 12. 1. 2006. 7 Glej sodbi Vrhovnega sodišča RS v zadevi I Up 158/2023 z dne 15. 6. 2023 (13. točka obrazložitve) in I Up 107/2023 z dne 24. 5. 2023 (11. točka obrazložitve), v katerih je sprejelo stališče, da je načeloma možna odločitev brez glavne obravnave, če sodišče obravnava le pravna vprašanja, stranka pa ne navaja nobene (pravno pomembne) dejanske okoliščine, ki bi bila zmotno ali nepopolno ugotovljena.