Jedro

Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je pri pritožniku prisotna bipolarna motnja - manična epizoda s psihotičnimi simptomi, zaradi katere ima ta hudo motnjo presoje realnosti in tudi v trenutku zaslišanja v postopku še vedno hudo moteno sposobnost obvladovati svoje ravnanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom je sodišče prve stopnje A. A. odločilo, da se ga najdlje do 20. 9. 2021 zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike ... (I. točka izreka), in sklenilo, da se stroški postopka krijejo iz proračuna sodišča (II. točka izreka).

2. A. A. (v nadaljevanju: pritožnik) v pravočasni laični pritožbi navaja, da 9. 8. 2021 ob prihodu domov ni imel ključev vhodnih vrat, zato je pozvonili in čez nekaj časa mu je mama odprla vrata. Pozdravila sta se, ko pa je mama videla na njegovem obrazu brazgotine, je začela jokati. Pojasnil ji je, da je to posledica padca s kolesom v kraju ... Pritožba opisuje tudi na kakšen način je padel s kolesom. Mama njegovemu pojasnilu ni verjela, ampak se je zaklenila v svojo sobo in poklicala njegovo sestro. Pripravil si je kopel, v tem času je pri vratih pozvonila sestra, mati ji je odprla in nekaj sta se pogovarjali. Ko je prišel iz kopalnice, ga je sestra prezirljivo gledala, pritožnik pove, da se je ni dotaknil. Čez 15 minut, ko je že bil v postelji, so prišli policisti, ki jih je poklicala sestra. Želeli so se pogovoriti z njim, a jim je rekel, naj pridejo zjutraj, ko bo spočit. Šel je nazaj v posteljo in čez 30 minut so policisti ponovno zvonili. Opozoril jih je, da brez naloga ne bodo prišli v stanovanje. Po 10 minutah so vdrli skozi vrata in ga kot največjega zločinca odpeljali v Psihiatrično bolnico ... Pritožnik opozarja, da sestra pije, on pa ne pije in se ne drogira, rad pa pôje in ima lepe pogovore s tujci in prijatelji.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku2 (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 30. členom Zakona o duševnem zdravju3 (v nadaljevanu: ZDZdr) pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pri tem pazi na v citirani zakonski določbi navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Po določbi 53. člena ZDZdr je sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe v nujnih primerih možen, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena istega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena ZDZdr. Prvi odstavek 39.člena ZDZDr določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

Če manjka eden od naštetih pogojev, zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve ni dopustno.

6. Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je pri pritožniku prisotna bipolarna motnja - manična epizoda s psihotičnimi simptomi, zaradi katere ima ta hudo motnjo presoje realnosti in tudi v trenutku zaslišanja v postopku še vedno hudo moteno sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Pri slednjem je izhajalo iz lastne zaznave, sicer pa se je oprlo na ugotovitve izvedenke psihiatrične stroke. Prepričljiva je tudi ugotovitev, da je pritožnik huje ogroža zdravje in življenje drugih, pa tudi lastno zdravje in življenje. Tako se sodišče sklicuje na ugotovitve zdravnika ob sprejemu pritožnika v bolnišnico, ki je ugotovil, da je ta davil sestro in ugriznil policista. Tudi mati je potrdila, da se ga boji in se je, ko se je kritičnega dne vrnil domov, zaklenila, saj ji je pred tem že večkrat rekel, da jo bo ubil. Ogrožanje lastnega zdravje pa je sodišče prve stopnje ugotovilo v tem, ko pritožnik opušča zdravila, kar bolezen potencira in kronificira. Končno je sodišče prve stopnje upoštevaje izvedeniško mnenje ugotovilo tudi to, da opisanih vzrokov in ogrožanja ne bo mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči kot le zadržanjem na oddelku psihiatrične bolnice pod posebnim nadzorom, saj pridržani osebi ni mogoče zagotoviti varnega okolja in zmanjšati tveganja za hetero in avto agresivna vedenja pod vplivom psihotičnega doživljanja. A. A. bi namreč ob morebitnem odpustu ponovno opustil zdravila, kar bi ogrožanje nadaljevalo.

7. Vse opisano tudi po presoji pritožbenega sodišča potrjuje, da so izpolnjeni vsi trije zgoraj navedeni pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve. Nasprotno pa so pritožbene navedbe neutemeljene. Večina pritožbenega opisa dogajanja 9. 8. 2021 za samo odločitev ni pravno pomembna, razen trditve, da se pritožnik sestre ni dotaknil. A vendarle je glede tega sodišče prve stopnje zelo prepričljivo ugotovilo na podlagi ugotovitev zdravnika, da je pritožnik sestro davil, policista ob intervenciji pa ugriznil. Tako se izkaže, da ta pritožbena navedba ne drži. Pritožbene trditve o tem, da pritožnikova sestra pije niso izkazane in jih zato ni mogoče upoštevati.

8. Pritožbeno sodišče je opravilo tudi preizkus izpodbijanega sklepa glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (4. točka obrazložitve), vendar jih ni našlo, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr).

1 Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami. 2 Uradni list RS, št. 16/2019. 3 Uradni list RS, št. 77/2008 s spremembami in dopolnitvami.