Jedro

V konkretnem primeru je bilo v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu o tožbenem zahtevku glede tožnikove terjatve enkrat že odločeno, sodba je bila nato delno razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek sodišču prve stopnje. Ker je bil torej dokazni postopek v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu v obsežnem delu že izveden, je sodišče prve stopnje upoštevaje načelo ekonomičnosti postopka pravilno odločilo, da predhodnega vprašanje ne bo reševalo samo in postopek prekinilo do odločitve v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek prekine do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu P 46/2016. 2. Zoper sklep se pritožuje tožnik zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Prekinitvi postopka nasprotuje. Za razsojo o primarnem in prvem podrednem zahtevku bo treba kot o predhodnem vprašanju rešiti le vprašanje, ali obstoji tožnikova terjatev zoper prvega toženca, ne pa tudi o višini terjatve. Posebej obsežen dokazni postopek ne bo potreben. Sklicuje se na sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3421/2015, iz katere izhaja, da terjatev za nazaj ni zastarana in je tožnikova tožba na plačilo terjatve vsaj delno utemeljena. Odločitev, da se postopek prekine, ni pravilna. Z njo je kršeno načelo hitrosti sojenja in tožnikova pravica do hitrega sojenja oziroma sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje in odločanje.

3. Toženci so vložili odgovor na pritožbo, in sicer posebej prvi toženec ter posebej druga in tretja toženka. V obeh odgovorih na pritožbo tej nasprotujejo in predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je za odločitev o tožbenem zahtevku, tako o primarnem kot tudi o podrejenih zahtevkih, treba razrešiti predhodno vprašanje, ali ima tožnik zatrjevano terjatev do prvega toženca (v višini 32.370,00 EUR). Če tožnik ni upnik prvega toženca, ne more biti podana niti ničnost pravnih poslov zaradi nedopustnega namena, niti ne more biti podano oškodovanje upnika kot predpostavka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj.

6. Tožnik ugotovitvi, da je v tej zadevi vprašanje, ali obstoji tožnikova terjatev zoper prvega toženca, predhodno vprašanje, ne nasprotuje, navaja pa, da za razsojo o primarnem in prvem podrednem zahtevku višina tožnikove terjatve ne predstavlja predhodnega vprašanja ter navaja, da posebej obsežen postopek glede obstoja terjatve ni potreben.

7. S tovrstnimi trditvami pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne uspe izpodbiti, saj prvi odstavek 13. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da lahko sodišče, kadar je odločba odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali drug pristojen organ, to vprašanje reši samo. Lahko pa sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja in odredi prekinitev postopka v skladu z 206. členom ZPP.

8. Kot že navedeno, dejstvo, da je treba v konkretnem primeru razrešiti predhodno vprašanje o obstoju tožnikove terjatve, ni sporno. Po oceni sodišča druge stopnje je v konkretnem primeru odločitev sodišča prve stopnje, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, pravilna in tožnik neutemeljeno navaja, da je podana kršitev določb postopka zaradi kršitve načela hitrosti sojenja in tožnikove pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V konkretnem primeru je bilo namreč v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu o tožbenem zahtevku glede tožnikove terjatve enkrat že odločeno, sodba je bila nato delno razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek sodišču prve stopnje. Ker je bil torej dokazni postopek v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu v obsežnem delu že izveden, je sodišče prve stopnje upoštevaje načelo ekonomičnosti postopka pravilno odločilo, da predhodnega vprašanje ne bo reševalo samo in postopek prekinilo do odločitve v zadevi P 46/2016 Okrožnega sodišča v Novem mestu.

9. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo.