8. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Emila Kadrijeviča iz Hrastnika, na prestajanju kazni zapora v ZPKZ Dob pri Mirni, na seji dne 8. aprila 2004

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 - popr. , 72/98, 6/99, 66/2000, 111/01, 56/03 in 116/03 - ur.p.b.) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik vlaga pobudo za oceno ustavnosti Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Iz navedb v pobudi je mogoče razbrati, da pobudnik ZKP očita obstoj protiustavne pravne praznine. V zvezi s tem navaja, da je po drugem odstavku 15. člena Ustave, z zakonom mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa Ustava ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali temeljne svoboščine. Pobudnik meni, da je pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, ki med drugim zagotavlja tudi odločanje sodišča brez nepotrebnega odlašanja, že po svoji naravi takšna pravica, za katero bi moral Zakon predpisati učinkovit način njenega izvrševanja. V zvezi z navedenim pobudnik primeroma našteva določbe (205. člen, prvi, drugi in peti odstavek 207. člena ZKP), kjer so določeni roki za odločitev sodišča. Ker naj bi bila tudi zahteva za varstvo zakonitosti takšno, sicer izredno pravno sredstvo, s katerim posameznik zasleduje svoj pravni interes in uveljavlja pravico do zakonitega sojenja, bi moral po mnenju pobudnika ZKP določati rok, v katerem bi moralo sodišče odločiti o zahtevi za varstvo zakonitosti. Pobudnik torej zatrjuje, da je ureditev ZKP, ki (vsaj v primeru, ko je posamezniku izrečena kazen zapora) ne določa roka, v katerem bi moralo sodišče odločiti o zahtevi za varstvo zakonitosti, v neskladju z drugim odstavkom 15. člena Ustave ter s prvim odstavkom 19. člena in s prvim odstavkom 23. člena Ustave.

B.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča. Predpis mora neposredno posegati v lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

3.Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje z navedbo, da je bil s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 24/2002 z dne 27. 3. 2002 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. K 651/97 z dne 3. 10. 2001 obsojen na kazen zapora in takoj po pravnomočnosti sodb premeščen na prestajanje kazni zapora v ZPKZ Dob pri Mirni. Navaja, da je dne 12. 7. 2002 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri Vrhovno sodišče do vložitve predmetne pobude še ni odločilo.

4.V času odločanja pobudnikov pravni interes ni več podan. Pred Ustavnim sodiščem teče v zadevi št. Up-729/03 postopek odločanja o pritožnikovi ustavni pritožbi. V navedeni zadevi je pritožnik vložil ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 367/2002 z dne 11. 9. 2003, s katero je to odločilo o pobudnikovi zahtevi za varstvo zakonitosti in jo zavrnilo kot neutemeljeno. S tem je bil postopek odločanja pred Vrhovnim sodiščem končan.

Pobudnik pa ne izkazuje, da bi imel odprt kakšen drug sodni postopek.

5.Glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za presojo ZKP. Ker tudi morebitna ugotovitev neskladnosti procesnih določb ZKP (oziroma ugotovitev obstoja protiustavne pravne praznine) zato, ker ne določajo roka za odločitev o vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti, ne bi v ničemer izboljšala njegovega pravnega položaja, je bilo treba pobudo zavreči.

6.Pobudnikovih očitkov o morebitnem nerazumno dolgem odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti pred Vrhovnim sodiščem, torej v konkretnem postopku, ni mogoče presojati v okviru vložene pobude. To je namreč stvar konkretne presoje v ustavnih pritožbah.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić