Jedro

Tožnica v tožbi trdi, da je v prošnji za dodelitev BPP navedla, da je prejemnica denarne socialne pomoči, vendar pa temu ni tako, saj je v prošnji navedla, da denarne socialne pomoči ne prejema. Poleg tega iz upravnega spisa izhaja, da je toženka ob vpogledu v uradne evidence ugotovila, da tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, nenazadnje pa tudi iz s strani tožnice predloženega „ANSES“ certifikata izhaja, da tožnica ni prejemnica socialnih transferjev. Glede na navedeno je tožničin ugovor, da je toženka storila absolutno bistveno kršitev postopka, s tem ko ni obrazložila, zakaj ji ni dodelila BPP, kljub temu da je prejemnica denarne socialne pomoči, neutemeljen.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnice z dne 17. 11. 2021 za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku zaradi izpodbijanja prodajne pogodbe in izpodbijanja dejanj zapustnika. V obrazložitvi navaja, da je tožnica, ki živi v Argentini, preko odvetnika vložila vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na predpisanem obrazcu, na katerem je bilo navedeno, da je brezposelna, da nima premoženja in ne prejema nobenih dohodkov. Toženka je tožnico preko odvetnika s pozivom dne 13. 1. 2022 pozvala, naj svojo prošnjo v 15 dneh od prejema poziva dopolni tako, da predloži potrdilo o brezposelnosti in potrdilo o prejemanju nadomestila za čas brezposelnosti oziroma drugih dohodkih, ki jih prejema in s katerimi se preživlja, za čas zadnjih 3 mesecev pred mesecem vložitve prošnje. V istem pozivu jo je pozvala, naj predloži tudi potrdilo iz uradnih evidenc o lastništvu nepremičnin v Argentini, če je lastnica nepremičnin, oziroma najemno pogodbo, če ni lastnica nepremičnin, potrdilo o bančnih računih v Argentini ter o stanju in prometu na računih za zadnjih 12 mesecev pred mesecem vložitve prošnje, potrdilo o lastništvu vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb ter vseh naložbenih računih in stanjih na njih, potrdilo o lastništvu motornih vozil v Argentini, potrdilo o lastništvu premoženja, ki ni razvidno iz uradnih evidenc ter potrdilo o prejemanju dohodkov in izkazovanju prihrankov, ki niso razvidni iz uradnih evidenc. Odvetnik tožnice je na poziv toženke odgovoril, da tožnica izpiskov iz evidenc ne more dati, ker v Argentini tovrstnih potrdil ne izdajajo. Pojasnil je, da je tožnica že več let brezposelna, da je gospodinja in da nima premoženja in dohodkov. Vlogo je dopolnil z dokumentom „Anses, certificacion negativa“ z dne 24. 1. 2022, za obdobje 12/2021 do 1/2022. Tožnica ni pojasnila, kako se preživlja brez vsakih dohodkov, vsaka oseba pa potrebuje določene osnovne dobrine za preživetje, zato je toženka navedbe odvetnika, da je tožnica popolnoma brez dohodkov, ocenila za neresnične. Ker tožnica prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči kljub izrecnemu pozivu toženke ni dopolnila, ni bilo mogoče ugotoviti njenega premoženjskega stanja, zato je toženka vlogo z izpodbijanim sklepom zavrgla.

2. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi v bistvenem navaja, da je toženki predložila pravilno izpolnjeno prošnjo in k njej priložila uradni izpisek iz Argentine (ANSES), iz katerega izhaja, da je gospodinja kar pomeni, da živi kot brezposelna, brez vseh dohodkov in da ni zavarovana. Navaja, da je v prošnji in dopolnitvah navedla, da je prejemnica denarne socialne pomoči, zato bi toženka morala vpogledati v evidenco – centralno zbirko podatkov o prejemnikih denarne socialne pomoči, ki se vodi po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, in ugotoviti, da je tožnica dejansko upravičena do denarne socialne pomoči. Ker je tožnica brez premoženja in prejemnica denarne socialne pomoči, je avtomatično upravičena do brezplačne pravne pomoči. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni in odloči, da se v celoti ugodi njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, da ji kot izbranega odvetnika določi odvetnika ... in da toženki naloži povrnitev stroškov tega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravni spis v zadevi.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženka utemeljeno zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev BPP na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožnica pa kot bistveno navaja, da je bila njena prošnja za dodelitev BPP popolna.

6. V skladu s prvim odstavkom 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se prošnja za dodelitev BPP vloži pisno na predpisanem obrazcu, ki mu morajo biti priložene tiste listine, ki dokazujejo obstoj pogojev za dodelitev BPP, ki jih ne pridobiva pristojni organ za BPP po uradni dolžnosti v skladu z 20. in 33. členom ZBPP. Skladno s prvim odstavkom 66. člena ZUP mora biti prošnja razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Glede na namen BPP mora vloga organu za BPP omogočiti, da preveri materialno stanje prosilca in njegove družine.

7. Toženka je v postopku dodelitve BPP ocenila, da tožničina prošnja za dodelitev BPP ni bila popolna in tako ni bila sposobna za (vsebinsko) obravnavo, zato jo je s pozivom z dne 13. 1. 2022 pozvala, da posreduje podatke o svojem premoženjskem stanju in dohodkih, ki jih prejema in s katerimi se preživlja. Sodišče ugotavlja, da je toženka v pozivu konkretno navedla, katera potrdila mora tožnica organu predložiti, tožnica pa je predložila le „ANSES“ certifikat, iz katerega izhaja zgolj to, da tožnica ni prejemnica socialnih transferjev. Tako tožnica ni pojasnila niti kako se preživlja oziroma ali jo preživlja kdo drug. Četudi tožnica, kot zatrjuje, v Argentini ne more pridobiti nobenega drugega potrdila, bi morala vsaj pojasniti, ali je brezposelna oziroma kako se preživlja, ali jo preživlja kdo drug. Tako pa je zgolj navedla, da je brez dohodkov in premoženja. Sodišče zavrača tožničine tožbene navedbe, da živi kot brezposelna oseba sama doma in skrbi za mladoletna otroka, finančno pa je odvisna od pomoči sorodnikov, kot nedovoljene tožbene novote (52. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), saj je ta dejstva prvič navedla šele v tožbi, tako da toženka v postopku odločanja o njeni prošnji za dodelitev BPP navedenih dejstev ni mogla upoštevati. Glede na to, da tožnica svoje prošnje za dodelitev BPP, kljub jasnim navodilom toženke kako oz. s čim naj prošnjo dopolni, ni dopolnila s podatki, ki bi toženki omogočali ugotavljati njeno premoženjsko stanje, ki je eden izmed pogojev za odločanje o prošnji za dodelitev BPP, sodišče sodi, da je njena prošnja za dodelitev BPP ostala nepopolna in kot taka ni bila sposobna za nadaljnjo (vsebinsko) obravnavo, zato jo je toženka utemeljeno zavrgla na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZUP.

8. Tožnica se neutemeljeno sklicuje na 12. člen ZBPP, na podlagi katerega se izredna BPP dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči in izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Tožnica sicer v tožbi trdi, da je v prošnji za dodelitev BPP navedla, da je prejemnica denarne socialne pomoči, vendar pa temu ni tako, saj je v prošnji navedla, da denarne socialne pomoči ne prejema. Poleg tega iz upravnega spisa izhaja, da je toženka ob vpogledu v uradne evidence ugotovila, da tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, nenazadnje pa tudi iz s strani tožnice predloženega „ANSES“ certifikata izhaja, da tožnica ni prejemnica socialnih transferjev. Glede na navedeno je tožničin ugovor, da je toženka storila absolutno bistveno kršitev postopka, s tem ko ni obrazložila, zakaj ji ni dodelila BPP, kljub temu da je prejemnica denarne socialne pomoči, neutemeljen.

9. V zvezi z očitki o diskriminaciji tožnice napram drugim upravičencem do BPP (ki da so prejeli BPP kljub prejemanju otroških dodatkov in kmetijskih subvencij), sodišče najprej ugotavlja, da gre za pavšalne navedbe, saj tožnica ne navede, katerim upravičencem naj bi toženka teh dohodkov ne upoštevala, zato že iz tega razloga ni možno obravnavati ugovora. Pri tem pa sodišče še pripominja, da toženka pri svojem odločanju v konkretni zadevi ni upoštevala ne otroških dodatkov ne subvencij, zato je v tem pogledu tožbeni ugovor tudi nerazumljiv. Tožničina prošnja za dodelitev BPP je bila zavržena izključno iz razloga, ker je bila nepopolna in posledično nesposobna za nadaljnjo (vsebinsko) obravnavo. Sodišče še ugotavlja, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi bila tožnica kot prosilka za BPP obravnavana drugače, kot določa zakon; po prvem odstavku 2. člena ZBPP pa se BPP dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Glede na katero osebno okoliščino naj bi bila tožnica obravnavana drugače in na katero dejanje toženke ta ugovor opira, pa tožnica ne navede.

10. Izpodbijani sklep je po navedenem pravilen in zakonit, tožbene navedbe so neutemeljene, sodišče samo pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

11. Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je tožnica že v tožbi sodišču predlagala odločanje brez naroka, toženka pa v odgovoru na tožbo obravnave ni zahtevala.

12. Izrek o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.