Jedro

Dvom v poslovno oz. pravdno sposobnost ni razlog za prekinitev postopka.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek za odvzem poslovne sposobnosti V. Š., ki ga vodi na podlagi predloga pritožnika R. Š. Prekinitev naj bi trajala do zaključka postopka zaradi odvzema poslovne sposobnosti R. Š., to je predlagatelju, ki teče pred Okrajnim sodiščem, N 22/2009. (2) Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo predlagatelj in navaja, da gre za postopek, ki je po zakonu prednosten in izjemno pomemben za odpravo vzroka njegovega petnajstletnega gorja. To je naslovnemu in pritožbenemu sodišču splošno znano in obrazložitev ter dokazi v zvezi s tem niso potrebni. Sodišče bi mu moralo na podlagi 77. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) ter 82. čl. ZPP na stroške sodišča postaviti zagovornika.

(3) Predlagatelj za izpodbijanje takšne odločitve nima pravnega interesa, zato njegova pritožba ni dovoljena.

(4) Za vsebinsko obravnavanje pritožbe morajo biti izpolnjene določene procesne predpostavke. Med drugim mora imeti pritožnik, če naj bo njegova pritožba dovoljena, tudi pravni interes zanjo (343. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP). Pravni interes je podan, če bi ugoditev njegovi pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. (5) Pritožnik takšnega pravnega interesa v zvezi z vloženo pritožbo ne izkazuje. Pri tem je treba upoštevati, da odločitev, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ni v njegovo škodo, saj postopek ne teče v korist predlagatelja in se „v njegovo korist“ tudi ne more končati, ne glede na vsebinsko odločitev o predlogu; predlagatelj je kot sorodnik aktivno legitimiran le za vložitev predloga za uvedbo takega postopka, ki se sicer lahko začne tudi po uradni dolžnosti (45. čl. ZNP).

(6) Razlog za prekinitev postopka je sicer podan le, če stranka izgubi pravdno sposobnost, ne pa v primeru, če se pojavi le dvom o tem, kot je očitno primer v tej zadevi (1. odst. 205. čl. ZPP). O odvzemu ali omejitvi poslovne spodobnosti predlagatelju pa še ni bilo (pravnomočno) odločeno. V takšni situaciji bi moralo sodišče prve stopnje vprašanje obstoja pravdne oziroma procesne sposobnosti rešiti v istem postopku in v primeru zaključka, da predlagatelj procesne sposobnosti nima, ukrepati v smislu 80. in 81. čl. ZPP, če bi bili izpolnjeni v 82. čl. ZPP določeni pogoji, pa lahko tudi po tej določbi.

(7) V nepravdnem postopku zakon v takšnem primeru ne predvideva postavitve „zagovornika“ v smislu zastopanja po odvetniku, ampak bi moralo sodišče prve stopnje najprej sâmo na ustrezen način ugotoviti, ali je pritožnik poslovno in s tem procesno sposoben in mu v primeru negativnega odgovora na to vprašanje postaviti, če bi bil podan ustrezen predlog, začasnega zastopnika, sicer pa skrbnika za poseben primer. Zaradi vsega navedenega in upoštevaje, da predlagatelj očitno ne deli mnenja sodišča, ki dvomi v njegovo procesno sposobnost, prekinitev tega postopka ne bo posegla v njegove pravne interese.

(8) Pritožbo predlagatelja je bilo glede na navedeno, zaradi pomanjkanja ene izmed procesnih predpostavk, ki so potrebne za vsebinsko obravnavanje pritožbe, na podlagi 352. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP, zavreči kot nedovoljeno.