Jedro

Fizična delitev posamezne stvari iz solastnega premoženja je v sodnem postopku možna samo pod pogojem, če je ta stvar deljiva (res divisae). Neka stvar je deljiva takrat, kadar jo je mogoče razdeliti na samostojne dele, pri čemer pa ostane neokrnjen njen namen in se tudi bistveno ne zmanjša njena vrednost. V obravnavani zadevi pa je bistveno tudi to, da gradbeni objekt deloma stoji na parc. št. 853/25, deloma pa na parc. št. 853/33, lastninsko stanje obeh navedenih nepremičnin pa po navedbah pritožbe ni enako. Predmet delitve je tako le solastna nepremičnina s parc. št. 853/33, parc.

št. 853/25 pa je v izključni lasti nasprotnega udeleženca. V kolikor gre pri obravnavanem gospodarskem poslopju za enoten gradbeni objekt, to pomeni, da je treba najprej razrešiti vprašanje lastništva zemljišč v delu, na katerem ta objekt stoji. To omogočajo pravila o gradnji na tujem svetu po 24. do 26. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, o čemer pa ne more odločati nepravdno sodišče, ampak to vprašanje spada v pristojnost pravdnega sodišča. V smislu 118. člena ZNP gre namreč v tem primeru za spor o predmetu delitve, kar zahteva ravnanje nepravdnega sodišča po tretjem odstavku cit. člena ZNP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I izreka solastne nepremičnine (vl. št. 580, 736, 737 in 738, vse k.o. (), ki so v solasti predlagatelja do 4/5 in nasprotnega udeleženca do 1/5) razdružilo tako, da je predlagatelj postal izključni lastnik nepremičnin iz vl. št. 580, in sicer parc. št. 853/33 - stanovanjska stavba v izmeri 78 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 49 m2 in dvorišče v izmeri 517 m2 ter parc. št. 853/17 - travnik v izmeri 782 m2 in nepremičnin iz vl. št. 736, in sicer parc. št. 75/1 - njiva v izmeri 665 m2, parc. št. 76/5 - pašnik v izmeri 695 m2, ter parc. št. 79/4 - njiva v izmeri 3442 m2. Nasprotni udeleženec pa je postal izključni lastnik nepremičnin iz vl. št. 737, to je parc. št. 76/1 - pašnik v izmeri 399 m2 in 79/1 - njiva v izmeri 2525 m2, nadalje nepremičnin iz vl. št. 738, in sicer parc. št. 76/4 - pašnik v izmeri 573 m2 in parc. št. 79/3 - njiva v izmeri 3951 m2 ter iz sedanje vl. št. 580 novo odmerjeno parc. št. 853/42 - dvorišče v izmeri 26 m2 in obstoječe parc. št. 894/3 - pot v izmeri 40 m2, ki se bodo po pravnomočnosti tega sklepa in odločbe Geodetske uprave odpisale od vl. št. 580 in za njih otvoril nov vložek. Predlagatelju je bilo z izpodbijanim sklepom naloženo, da je dolžan nasprotnemu udeležencu na račun razlike v vrednosti razdruženih nepremičnin, v roku 14 dni po pravnomočnosti prvostopnega sklepa izplačati tolarsko protivrednost 114,07 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa na prvi stopnji do plačila (tč. II izreka). Obema strankama pa je bilo v tč. III izreka naloženo, da sta dolžni prepustiti posest nad stvarmi, tako da vsaka izroči tisti, ki jo prejme po tč. I 1. in 2. tega sklepa.

Nasprotni udeleženec ima do dokončnega izplačila zneska, določenega v tč. II tega sklepa zastavno pravico do višine vrednosti svojega deleža (16.883,64 DEM) na nepremičninah, ki so bile dodeljene predlagatelju (tč. IV izreka). Sestavni del izpodbijanega sklepa je tudi skica terenske meritve, z dne 3/7-1997, ki jo je izdelal izvedenec geometer M. K. iz Maribora (tč. V izreka).

Zoper takšen sklep se je po svojem pooblaščencu pritožil nasprotni udeleženec. V pravočasni pritožbi smiselno uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava iz tč. 1 in 3 prvega odstavka takrat veljavnega Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je nanjo odgovoril. V pritožbenem odgovoru se zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in za potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Strinjati se je s smiselno utemeljitvijo pritožbe, da si sodišče prve stopnje ni pravilno zastavilo materialno-pravnih izhodišč za obravnavanje zadeve v smislu kriterijev za delitev stvari v solastnini, kot so določeni v 122. členu ZNP. V posledici tega je zato tudi dejansko stanje v postopku na prvi stopnji ostalo nepopolno ugotovljeno.

Po dol. prvega odstavka 122. člena ZNP si mora sodišče v postopku za delitev stvari v solastnini prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičeni interes. To pomeni, da je v primeru fizične delitve stvari v ospredju načelo upravičenega interesa, ki ima prednost pred ekvivalenčnim načelom (delitev po velikosti solastninskega deleža). Iz razlogov izpodbijanega sklepa pa je razvidno, kot da si je sodišče prve stopnje v prvi vrsti prizadevalo razdeliti solastno premoženje glede na velikost solastninskih deležev obeh udeležencev. Iz razlogov izpodbijanega sklepa sicer sledi, da si je sodišče prve stopnje prizadevalo, da se opravi fizična delitev in da solastnika dobita tisti del stvari, za katerega izkažeta upravičeni interes. Vendar pa takoj v nadaljevanju obrazloži, da "ni moglo v celoti slediti navedbam nasprotne stranke glede uporabe "listnika" in črpanja gnojne jame, ker je vezano na cenitev ing.

P., ki je ugotovil vrednosti solastninskih deležev obeh nepravdnih strank". To pomeni, da si je sodišče prve stopnje dejansko prizadevalo opraviti fizično delitev solastnih stvari po ekvivalenčnem načelu, dejstev pomembnih za presojo upravičenega interesa nasprotnega udeleženca pa ni ugotavljalo. Takšen upravičen interes je nasprotni udeleženec uveljavljal že v postopku na prvi stopnji, ko je sam predlagal mejo med razdruženimi nepremičninami (priloga B3) in se skliceval na dolgoletno uporabo gospodarskega poslopja in "listnika" ter na nemožnost praznenja gnojne jame, ker do nje nima dostopa s traktorjem. Na upravičen interes glede dela nepremičnin, označenih s parc. št. 853/33 in 853/17, obe k.o. (), kakor so v obrazložitvi citirane parcele, se nasprotni udeleženec sklicuje tudi sedaj v pritožbi.

Nadalje je poudariti, da je fizična delitev posamezne stvari iz solastnega premoženja v sodnem postopku sicer možna, vendar samo pod pogojem, če je ta stvar deljiva (res divisae). Neka stvar je deljiva takrat, kadar jo je mogoče razdeliti na samostojne dele, pri čemer pa ostane neokrnjen njen namen in se tudi bistveno ne zmanjša njena vrednost. Ta kriterij bi bilo treba upoštevati tudi v obravnavani zadevi, ko je sodišče prve stopnje fizično razdelilo gospodarsko poslopje. Vendar pa je pri tem bistveno tudi to, da ta objekt deloma stoji na parc. št. 853/25, deloma pa na parc. št. 853/33, lastninsko stanje obeh navedenih nepremičnin pa po navedbah pritožbe ni enako.

Predmet delitve je tako le solastna nepremičnina s parc. št. 853/33, parc. št. 853/25 pa je v izključni lasti nasprotnega udeleženca. V kolikor gre pri obravnavanem gospodarskem poslopju za enoten gradbeni objekt, to pomeni, da je treba najprej razrešiti vprašanje lastništva zemljišč v delu, na katerem ta objekt stoji. To omogočajo pravila o gradnji na tujem svetu po 24. do 26. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, o čemer pa ne more odločati nepravdno sodišče, ampak to vprašanje spada v pristojnost pravdnega sodišča. V smislu 118. člena ZNP gre namreč v tem primeru za spor o predmetu delitve, kar zahteva ravnanje nepravdnega sodišča po tretjem odstavku cit. člena ZNP.

Ker se s tem vprašanjem sodišče prve stopnje ni ukvarjalo na pojasnjen način, je dejansko stanje tudi iz tega razloga ostalo nepopolno ugotovljeno. Po vsem obrazloženem je zato bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (tč. 3 380. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dejansko stanje in postopati v smeri oziroma na način, nakazan v tej odločbi.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na dol. tretjega odstavka 166. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP.

Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče kot pravna pravila uporabilo na podlagi prvega odstavka 498. člena sedaj veljavnega ZPP.