Jedro

Ni moč govoriti o spremembi tožbenega zahtevka, saj je tožnica v pripravljalnih vlogah le podala podrobnejšo trditveno podlago, ni pa navajala pravne podlage tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je vzdržalo sklep o izvršbi istega sodišča VL 31196/2011 z dne 14. 3. 2011 v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka. Tožencu je naložilo povračilo pravdnih stroškov v višini 60,18 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, ki uveljavlja kršitev določbe pravdnega postopka iz 451. člena Zakona o pravdnem postopku (1) in zmotno uporabo materialnega prava. V laični pritožbi poudarja, da je tožnica v drugi pripravljalni vlogi navajala nova dejstva in novo pravno podlago, kar je v nasprotju z določbo 451. člena ZPP. Ta jasno določa, da mora v postopkih majhne vrednosti tožnik navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, toženec pa v odgovoru na tožbo. S to pripravljalno vlogo pa je tožnica dejansko pritrdila njegovim argumentom. Prvostopenjsko sodišče je zmotno sledilo novim dejstvom in je namesto Pravilnika o dobavi in odjemu električne energije uveljavilo splošno prakso. Razsodba je nelogična in neživljenjska, saj je tožnica skoraj istočasno na vseh objektih v vasi S. zamenjala dovodne električne vodnike; do dotrajanosti pa naj bi prišlo zgolj na njegovih, kar pa je malo verjetno oz. potrjuje njegovo trditev, da je bil vzrok tujek (mrtva ptica). Za nastanek škode ni odgovoren, saj gre za višjo silo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje; tožnici pa naloži plačilo nadaljnjih stroškov postopka.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica opozarja, da ne pozna Pravilnika o dobavi in odjemu električne energije in da se nanj ni nikdar sklicevala. Relevantno pravno podlago predstavljajo Obligacijski zakonik, Energetski zakon in predpisi, sprejeti na podlagi prej navedenih zakonov, med katerimi so tudi Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije. Opozarja na določbo tretjega odstavka 184. člena ZPP v zvezi s spremembo tožbo in na neizkazanost zatrjevanj glede tujka ter dotrajanosti električnih vodnikov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se sodba v takšnem sporu lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da je toženec s podpisom delovnega naloga (priloga A4) naročil izvedbo popravila svojega električnega priključka in se storitev zavezal plačati. Tožnica je popravilo izvedla, toženec pa se je z obsegom opravljenega dela, kot ga je tožnica opredelila v pripravljalni vlogi z dne 4. 5. 2011, strinjal; pa tudi višini tožbenega zahtevka ni konkretizirano ugovarjal. 7. Pritožbeni očitki o kršitvi določb pravdnega postopka iz 451. člena ZPP so neutemeljeni. Pritožbeno sodišče opozarja, da se sme sodba izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz druga odstavka 339. člena ZPP. V sporih majhne vrednosti mora po določbi 451. člena ZPP tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. Dobesedno razumevanje zakonske določbe bi vodilo do zaključka, da tožeča stranka niti ne bi mogla (več) navajati manjkajočih dejstev in predlagati manjkajočih dokazov, ker je omejena z določbo 451. člena ZPP. Tega ne bi mogla popraviti s pripravljalno vlogo, ker je namenjena le odgovoru na navedbe iz odgovora na tožbo (tretji odstavek 452. člena ZPP). Tako razumevanje zakonske ureditve pa bi pripeljalo do rezultata, ki je v povsem očitnem nasprotju s splošno sprejeto zahtevo po pravičnem sojenju (fair trial), ki je v Ustavi Republike Slovenije našlo svoj odmev v pravici do izjave, ki jo Ustavno sodišče opira na določbo 22. člena Ustave (2).

8. Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je pravdnima strankama dalo pravico, da po vložitvi predloga za izvršbo in ugovora v eni vlogi navajata dejstva in predlagata dokaze, nato pa je lahko vsaka stranka vložila še po eno pripravljalno vlogo, s katero je odgovarila na navedbe nasprotne stranke. Tako je tudi stališče v novejši literaturi (3). Tožena stranka je bila opozorjena na možnost vložitve še ene pripravljalne vloge (4), zato se tudi ne more sklicevati na prepričanje, da bo sodišče prve stopnje vlogo tožnice kot nedovoljeno zavrglo.

9. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je tožnica v pripravljalni vlogi spremenila tožbeni zahtevek in da bi moralo prvostopenjsko sodišče pri razsojanju uporabiti določbe Pravilnika o dobavi in odjemu električne energije. Že prvostopenjsko sodišče je tožencu pravilno pojasnilo, da takšen pravilnik ne obstaja. Glede na zatrjevano trditveno podlago je prvostopenjsko sodišče našlo pravilno materialnopravno izhodišče v določbah pogodbe o delu oz. podjemni pogodbi, ki je urejena v določbah 619. do 648. člena Obligacijskega zakonika. Pritožnik zmotno navaja, da je tožnica s pripravljalnimi vlogami spremenila tožbeni zahtevek, ker naj bi navajala nova dejstva in novo pravno podlago. Po določbi 184. člena ZPP je sprememba tožbe sprememba istovetnosti obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Tožba pa ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. Glede na navedeno ni moč govoriti o spremembi tožbenega zahtevka, saj je tožnica v pripravljalnih vlogah le podala podrobnejšo trditveno podlago, ni pa navajala pravne podlage tožbenega zahtevka. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se po razveljavitvi sklepa o izvršbi obravnava kot tožba, ki pa je neizogibno nepopolna zaradi zakonske ureditve prehoda iz izvršbe v pravdni postopek. Ker nepopolnost tožbe ne nastane po krivdi tožeče stranke, ima pravico vložiti pripravljalno vlogo in v njej podati podrobnejšo trditveno podlago ter ustrezne dokaze. Upoštevaje določbo 180. člena ZPP pa tožeči stranki ni treba navesti pravne podlage tožbenega zahtevka, če pa jo navede, sodišče nanjo ni vezano.

10. Pritožbeno zatrjevanje, da je tožnica skoraj istočasno zamenjala dovodne električne vodnike na vseh objektih v vasi S., predstavlja nedopustno pritožbeno novoto (337. člen ZPP), ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati; neupoštevne pa so tudi pritožbene navedbe, da je bil vzrok za nastalo poškodbo tujek, ki je ob nevihtah povzročal stik med vodniki in posledično prekinitev dobave električne energije. Navedeno prestavlja zatrjevanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki pa ga pritožnik, upoštevaje določbo 458. člena ZPP, ne more uveljavljati.

11. Glede na zgoraj obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

12. Toženec s pritožbo ni uspel, toženkin odgovor pa tudi ni bistveno prispeval k razrešitvi zadeve, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (165. člena ZPP v zvezi s 154. členom istega zakona).

(1)Ur. l. št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP.

(2)primerjaj III Ips 158/2009. (3)mag. Betetto, N., Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba.

(4)Poziv na list. št. 39 do 40 z dne 6. 5. 2011.