Jedro

Aktivni družbeniki odgovarjajo za davčne obveznosti izbrisane družbe.

V izvršilnem postopku ni dopustno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo (izvršilni naslov).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97, 70/2000, 92/2005 – odl. US in 45/2006 – odl. US) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo, s katero je tožeča stranka (v nadaljevanju: revident) izpodbijala odločbo tožene stranke z dne 23. 3. 2005, na podlagi katere je bila zavrnjena revidentova pritožba zoper sklep Davčnega urada K. z dne 23. 4. 2003, o prisilni izterjavi dolga iz vrednostnih papirjev v skupnem znesku 20.041.325,99 SIT.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke (drugi odstavek 67. člena ZUS), poleg tega pa doda še nekaj razlogov za zavrnitev tožbe kot utemeljene.

3. Revident v reviziji navaja, da izpodbijana sodba nasprotuje 14. (enakost pred zakonom) in 25. členu (pravica do pravnega sredstva) Ustave RS (URS). Sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstev o nastanku davčnega dolga, revidentovega osebnega stanja ter možnosti za pritožbo zoper izpodbijani sklep. Zoper ugotovitve pristojnega organa ni mogel ugovarjati in iz postopka ni mogel izstopiti. V postopku je le številka, predmet in ne človek. Zaradi slabega finančnega stanja se ne more zastopati po odvetniku, kar naj Vrhovno sodišče upošteva pri odločanju.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Ker je revident vložil laično revizijo, je Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti naredilo preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava, na kar je po uradni dolžnosti dolžno paziti po 86. členu ZUS-1. 9. Po prvem odstavku 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij – ZFPPod gospodarska družba preneha z izbrisom iz sodnega registra po ZFPPod. Četrti odstavek 27. člena ZFPPod določa, da se v tem primeru šteje, da so družbeniki podali izjavo po prvem odstavku 394. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD, torej, da so poplačali vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da bodo poravnali vse morebitne preostale obveznosti izbrisane družbe. Po drugem odstavku 394. člena ZGD lahko upniki uveljavljajo terjatve do teh družbenikov v enem letu po objavi izbrisa iz sodnega registra. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 (Ur. l. RS, št. 93/2002) četrti in peti odstavek 27. člena ZFPPod razveljavilo, kolikor se nanaša na družbenike, ki v smislu obrazložitve te odločbe niso odgovorni za obveznosti družbe (tako imenovani pasivni družbeniki).

10. Revident je bil ob izbrisu družbe AA, d. o. o., eden od štirih družbenikov. Njegov poslovni delež je znašal 30 odstotkov. Čeprav to na njegovo obveznost kot aktivnega družbenika ne vpliva, pa je bil revident tudi poslovodja izbrisane družbe. Glede na revidentovo višino poslovnega deleža in število družbenikov izhaja, da je imel status aktivnega družbenika v d. o. o. v smislu citirane odločbe Ustavnega sodišča, kajti gre za družbenika, ki je fizična oseba, v lasti je imel 30 % poslovni delež , družbenik pa je postal z ustanovitvijo družbe in ne prek postopka lastninjenja (s certifikatom). Ugotovitvi, da je aktivni družbenik, ni revident tekom upravnega in sodnega postopka nikoli ugovarjal. 11. Sklep o prisilni izterjavi, ki je predmet tega upravnega spora, je bil pravočasno izdan (23. 4. 2003) in vročen revidentu (6. 5. 2003), kajti izbris je bil v uradnem listu objavljen 9. 5. 2002. 12. Neutemeljene so revizijske navedbe, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh dejstev, ki se nanašajo na nastanek davčnega dolga, kajti po prvem odstavku 46. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP s pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi ni možno izpodbijati odločb, ki se izvršujejo. Zoper odmerno odločbo, na kateri temelji izpodbijani sklep, pa bi lahko davčni zavezanec (izbrisana družba) vložila vsa pravna sredstva. Revident je sklep o prisilni izterjavi izpodbijal s pritožbo, zato ni utemeljena revizijska navedba o tem, da ga ni imel možnosti izpodbijati, torej je subjekt tega postopka.

13. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, se osebne okoliščine dolžnika v izvršbi upoštevajo v okviru omejitev izvršbe ter v okviru določb, ki urejajo izvzetje določenih prejemkov iz izvršbe. Ne vpliva pa to na izdajo sklepa o prisilni izterjavi. Prisilna izterjava se zaključi s sklepom o ustavitvi, če so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku 47. člena ZDavP. Revidentov prostovoljni izstop iz postopka torej ni mogoč, saj gre za postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti.

14. Ker niso podani revizijski razlogi, na katere se revident sklicuje, niti razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.