Jedro

Pritožnica utemeljeno opozarja na 132. člen ZD, po katerem pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Banka je sodišče obvestila, da je bilo na dan smrti zapustnice 11. 6. 2015 (in tudi na dan 16. 10. 2015) stanje na navedenem računu vezanega depozita 42.000,00 EUR, sodišče je na naroku dediče seznanilo, da v zapuščino spada tudi vezan depozit v višini 42.000,00 EUR. Ker je odločilno stanje na dan zapustničine smrti, ima pritožba prav, da tudi sredstva denarnega depozita v višini 42.000,00 EUR spadajo v zapuščino.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani drugi alineji I. točke izreka spremeni tako, da se ta pravilno glasi: "– denarna sredstva vezanega depozita št. SI56 000, vodenega pri G. banki, d.d., K., s stanjem na dan 11. 6. 2015 in 16. 10. 2015 v višini 42.000,00 EUR."

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine (I. točka izreka), razglasilo dediče na podlagi zakona (II. točka izreka) ter navedlo, da imajo po pravnomočnosti sklepa dediči pravico do razpolaganja s premičnim premoženjem v obsegu, ki ustreza višini njihovega dednega deleža (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje dedinja A. A. Izrecno ne navaja, zoper kateri del sklepa se pritožuje, iz obrazložitve pritožbe pa je razvidno, da izpodbija drugo alinejo I. točke izreka izpodbijanega sklepa. Glede opredelitve zapuščine navaja, da je sodišče navedlo, da je stanje pri denarnih sredstvih depozita št. SI56 000, vodenega pri G. banki, d.d., K., na dan 16. 10. 2015 znašalo 42.000,00 EUR. Tudi na dan smrti zapustnice je bilo na tem računu 42.000,00 EUR. Nadalje sodišče navaja, da ta znesek ne spada v zapuščino, ker so se sredstva v mesecu septembru 2005 sprostila na drug račun. Z odločitvijo sodišča o izključitvi tega zneska se ne strinja, ker je bil na dan smrti zapustnice znesek 42.000,00 EUR vezan na njeno ime in je bila lastnica omenjenih sredstev, ob smrti pa celotno premoženje umrlega zapade v zapuščino. Sodišče je na naroku 3. 5. 2016 ugotovilo, da v vsebino zapuščine spada tudi vezan depozit v višini 42.000,00 EUR, J. A. oziroma njegov pooblaščenec dedičev nista obvestila o sprostitvi depozita na drug račun. J. A. ni stranka v postopku, saj ni eden izmed dedičev. Četudi poda izjavo o sprostitvi sredstev, to premoženje ostaja predmet dedovanja in bi moralo sodišče zahtevati navedbo računa, na katerega so se sredstva sprostila. Sodišče ne pojasnjuje vzroka za izključitev tega depozita iz zapuščine. V postopku je imela pritožnica pooblaščenca, ki mu izpodbijani sklep ni bil vročen.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v drugi alineji I. točke izreka navedlo, da v zapuščino spadajo denarna sredstva vezanega depozita št. SI56 000, vodenega pri G. banki, d.d., K., s stanjem na dan 16. 10. 2015 v znesku 42.000,00 EUR, kar po izjavi J. A. ne spada v zapuščino, ker so se sredstva v mesecu decembru 2015 sprostila na drug bančni račun.

5. Pritožnica utemeljeno opozarja na 132. člen Zakona o dedovanju (ZD), po katerem pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. G. banka, d.d., K. je sodišče obvestila, da je bilo na dan smrti zapustnice 11. 6. 2015 (in tudi na dan 16. 10. 2015) stanje na navedenem računu vezanega depozita 42.000,00 EUR, sodišče je na naroku dediče seznanilo, da v zapuščino spada tudi vezan depozit v višini 42.000,00 EUR. Ker je odločilno stanje na dan zapustničine smrti, ima pritožba prav, da tudi sredstva denarnega depozita v višini 42.000,00 EUR spadajo v zapuščino. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani drugi alineji I. točke izreka ustrezno spremenilo, kot to izhaja iz izreka tega sklepa.

6. Pritožnica navaja, da njenemu pooblaščencu izpodbijani sklep ni bil vročen. Sodišče mu ga je vročilo naknadno in kršitev določb postopka s tem odpravilo.

7. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje ustrezno spremenilo (358. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom ZD).