Jedro

Če je upnikom z nastavljanjem cvetličnih korit na njihov edini dostop le-ta preprečen, ni možno zanikati, da utegne nastati nenadomestljiva škoda oziroma ta nastaja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnikov po nasprotni tožbi (od tu: upniki) za izdajo začasne odredbe. Upniki so predlagali, da naj sodišče pod pretnjo denarne kazni tožencem po nasprotni tožbi (od tu: dolžniki) nemudoma naloži odstranitev ovir in prepove sedanje in bodoče motenje uporabe dvorišča, ki je v lasti dolžnikov in ki ga upniki uporabljajo kot vozno in pešpot, glede česar zatrjujejo priposestvovanje stvarne služnosti.

2. Zoper sklep se upniki pritožujejo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagajo, da ga pritožbeno sodišče razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ali pa sklep sámo spremeni. Opredeljujejo tudi pritožbene stroške. Po smislu povzeto menijo, da so izkazali tako grozeče nasilje kot tudi težko nadomestljivo škodo, če se dolžnikom ne naloži odstranitev cvetličnih korit s poti, ki jo uporabljajo. Menijo, da je sodišče te pojme napačno, prestrogo razlagalo in se zavzemajo, da varstvo dobijo še preden res pride do fizičnega nasilja, s katerim dolžniki grozijo. Nato opisujejo slabo zdravstveno stanje tretje upnice, s čimer utemeljujejo potrebo po prosti poti za intervencijska vozila. Izpodbijano odločitev sodišča štejejo za neživljenjsko.

3. Prva dva dolžnika sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev in zahtevata še povrnitev svojih pritožbenih stroškov, ki jih tudi opredeljujeta. Pojasnjujeta, da so bile ovire in bager na dvorišču zato, ker je bila potrebna hidroizolacija hišne stene, sicer pa poti ne ovirata in tudi z nasiljem ne grozita. Smiselno tudi trdita, da je za intervencijska vozila za upnico na voljo še drugi dostop.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upniki, ki dolžnike tožijo za ugotovitev priposestvovanja služnosti, so predlagali izdajo ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, s katero želijo doseči umik cvetličnih korit dolžnikov z njihovega dvorišča, ki ga upniki uporabljajo kot dovozno in pešpot. Navajali so, da jih cvetlična korita ovirajo pri edinem možnem dostopu do stanovanjske hiše in skladišča gostilne in da so korita prisiljeni odstranjevati sami, zaradi česar jim grozi fizičen napad tožnikov, oviran pa je npr. tudi hiter dostop reševalnega vozila do ene izmed bolnih upnic. Zatrjujejo tudi nastajanje težko nadomestljive materialne škode, ker se poškodujejo vozila, ki zadevajo ob nastavljena korita, zamuja pa se tudi z razvozom hrane, saj je treba korita umikati.

6. Sodišče prve stopnje je predlog upnikov napačno zavrnilo, češ da je nesklepčen, ker naj bi bile (zgoraj povzete) navedbe tožene stranke premalo konkretizirane, zatrjevana škoda pa ne nenadomestljiva. S tem je napačno uporabilo določbo 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in v posledici tega ni ugotavljalo relevantnih dejstev.

7. Za odločitev si je sicer izbralo ustrezno pravno podlago; V skladu s 1. odst. 272. čl. ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Poleg tega mora upnik za verjetno izkazati tudi bodisi (i) nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; bodisi (ii) da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; bodisi (iii) da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

8. Kadar, kot v tem primeru, začasna odredba ne meri na zavarovanje bodoče terjatve, pač pa na začasno ureditev razmerja, se sme zaradi varstva pravic dolžnikov takšno začasno odredbo izdati le v nujnih primerih, ker drugače ni mogoče preprečiti uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Sodišče mora zelo omejevalno razlagati pojme grozeče nasilje oziroma težko nadomestljiva škoda. Poleg tega pa mora upnik dokazati še, da bo mogoče vzpostaviti prejšnje stanje, če bi se izkazalo, da njegov predlog ni bil utemeljen.

9. Vendar je vse te kriterije sodišče prve stopnje napak apliciralo na navedbe upnikov. Če je upnikom z nastavljanjem cvetličnih korit na njihov edini dostop le-ta preprečen, ni možno zanikati, da utegne nastati nenadomestljiva škoda oz. da ta nastaja. Res se vsako, zlasti materialno škodo, dâ odtehtati v denarju in jo tedaj reparirati z naknadnimi odškodninskimi zahtevki (zatrjevane poškodbe na vozilu in zamuda pri razvozu hrane najbrž sodijo v to kategorijo). Težko pa je v denarju izraziti, kaj pomeni, če z vozilom oseba ne more do svojega doma, ali celo če je pot preprečena intervencijskim vozilom, ob tem pa se tudi zatrjuje, da je potreba po njihovem posredovanju zelo verjetna. Trditve upnikov so glede nastajanja težko nadomestljive škode s tem sklepčne. Če jih bo sodišče prve stopnje /ob predhodnem pogoju izkazanosti verjetne terjatve/ ocenilo za verjetne (tukaj bo treba ugotoviti, ali gre res za edini možni dovoz in ali se korita res nastavljajo, ali pa je šlo za enkraten dogodek zaradi sanacije), naj tehta še položaj dolžnikov, ki bo z začasno odredbo prizadet. To slednje preprosto pomeni odgovor na vprašanje, ali je pomik cvetličnih korit ireverzibilen (kar si je cum grano salis težko predstavljati).

10. Pritožbeno sodišče je zato, da lahko prvostopenjsko sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava verjetno oceni pomembna dejstva, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ).

11. Vsi stroški, povezani s postopkom izdaje začasne odredbe, so del pravdnih stroškov in delijo njihovo končno usodo (151. čl. ZPP).