Jedro

Organ za BPP je z navedbami v obrazložitvi izpodbijane odločbe o tem, da odgovor na tožbo ne vsebuje nobenih novot, do katerih se tožnica ni mogla opredeliti že v tožbi ocenil, da dodeljevanje brezplačne pomoči na "zalogo", ni smiselno, opravil vsebinsko presojo ter prejudiciral, da tožnica ne potrebuje nadaljnjega svetovanja in zastopanja. Tožnica ima pravico v postopku odgovoriti na navedbe v odgovoru na tožbo in v zvezi s tem do pravnega svetovanja in zastopanja ter podajanja vlog, saj bi ji v nasprotnem primeru bilo poseženo v pravico do sodnega varstva.

Izrek

I.Tožbi se ugodi in se odločba Upravnega sodišča RS, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 301/2024-5 z dne 9. 10. 2024 odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z odločbo opr. št. Bpp 301/2024-5 z dne 9. 10. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je tožena stranka (organ za brezplačno pravno pomoč - v nadaljevanju: organ za BPP) v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v nadaljnjem postopku upravnega spora, ki se pred Upravnim sodiščem RS, Zunanji oddelek v Mariboru, vodi pod opr. št. II U 142/2024.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožnici kot prosilki z odločbo Bpp 265/2024-12 z dne 11. 9. 2024 že dodeljena brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev in sestavo tožbe, ki se pri Upravnem sodišču RS, Zunanji oddelek v Mariboru, vodi pod opr. št. II U 142/2024. Organ za BPP je zavrnil prosilkino prošnjo, saj je preuranjena. Iz prošnje za brezplačno pravno pomoč namreč izhaja, da bi prosilka potrebovala brezplačno pravno pomoč za vlaganje dodatnih vlog za zastopanje na narokih za glavno obravnavo pred Upravnim sodiščem RS ali za vlaganje pravnih sredstev. Organ za BPP ugotavlja, da je tožnica tožbo že vložila in podane prošnje in podatkov U-vpisnika pa ne izhaja, da bi bila v zvezi z že vloženo tožbo in odgovorom na tožbo tožene stranke s strani sodišča pozvana k dopolnitvi tožbe oziroma podaji druge vloge ali k udeležbi na naroku za glavno obravnavo ali v postopku mediacije. Tožena stranka v navedenem postopku je že odgovorila na tožbo ter se pri svojih navedbah sklicuje na izpodbijano odločbo in vso spisovno dokumentacijo v konkretni zadevi. Upoštevaje navedeno organ za BPP meni, da odgovor na tožbo ne vsebuje nobenih novot, do katerih se tožeča stranka ne bi mogla opredeliti že v tožbi, zato je vlaganje dodatnih vlog s katerimi bi prosilka odgovorila na navedbe v odgovoru nepotrebne. Organ za BPP tako ocenjuje, da dodeljevanje brezplačne pravne pomoči "na zalogo", to je, da ne bi prosilka v podani prošnji vsaj v grobem pojasnila, zakaj bi, kljub temu, da se še ni pokazala potreba po podajanju vlog ali udeležbi na naroku za glavno obravnavo ali v postopku s pravnih sredstvi, potrebovala dodatno pravno zastopanje, ni smiselno. Ker prosilka ni izkazala razlogov zaradi katerih bi zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva potrebovala brezplačno pravno pomoč v zaprošeni obliki, je organ za BPP prosilki prošnjo zavrnil.

3.Tožnica v tožbi navaja, da je že bila primorana vložiti tožbo zoper zavrnilo izpodbijano odločbo, saj je sodišče s sodbo, opr. št. II U 205/2024-10 z dne 19. 8. 2024 tožničini tožbi ugodilo in naložilo organu za BPP, da v ponovljenem postopku mora upoštevati vidik uporabe 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) in ostalih zakonskih pogojih ustrezno odločiti o tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po mnenju tožnice organ za BPP ni ustrezno odločil, saj odloča arbitrarno, v nasprotju z zakonom, kakor tudi v nasprotju s sodno prakso. Tožnica je storila namreč vse, kar je potrebno, kakor tudi izpolnjuje vse pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Uvodna prošnja je vsebovala zastopanje za vložitev tožbe in zastopanje v postopku za pridobitev pravične denarne odškodnine zaradi posledic cepljenja. Tožnica, kakor tudi več oškodovancev, ki so utrpeli stranske učinke po teh eksperimentalnih cepivih, so tako rekoč ostali sami. Očitno je, da pri državnih organih, med katerimi je tudi brezplačna pravna pomoč na Upravnem sodišču, pa delajo vse na tem, samo da se te oškodovance pusti same in da naj se sami znajdejo pred drugimi državnimi organi.

4.Z izpodbijano odločbo je organ podal obrazložitev, da je ocenil, da je s tožbo mogoče uspeti v predmetnem postopku brez dodatne pravne pomoči pri pisanju vlog, zastopanju na narokih. Pri tem očitno vodi upravni postopek bolje kot upravni sodnik, saj bi morala tožnica se že v tožbi opredeliti do zadev, ki jih je toženka navedla šele v odgovoru na tožbo. Vsekakor pa se ji ne omogoči, da bi podala dodatne navedbe in prilagala dodatne dokaze, saj sama tega znanja ne poseduje. Poleg zdravstvenih težav, ki jih ima zaradi eksperimentalnih cepiv, pa ji tudi zdravje ne dopušča, da bi kaj takega bila zmožna. Zakaj organ za BPP ne razpiše obravnave in odloči o zadevi, če se že spušča v ponovno vsebino, kot se je spuščal v vsebino v prejšnji zavrnitvi. Po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ima vsaka stranka pravico poleg tožbe podati še dve vlogi do začetka glavne obravnave. Vloga se lahko poda tudi brez poziva sodišča, na podlagi česar je organ za BPP sprejel sklep, da se vse lahko zaključi s tožbo. Tožnica nima pravnega znanja, zato ima odvetnika. Brezplačna pravna pomoč je namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva in je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Tožnica je šibkega premoženjskega stanja, kar tudi izhaja iz izpodbijane odločbe, saj ta ni bila zavrnjena zaradi tega, ker ne bi izpolnjevala pogojev za brezplačno pravno pomoč, temveč je bila zavrnjena zaradi arbitrarnosti odločevalca, ker je ta ocenil, da tožnica ne potrebuje nadaljnjega pravnega zastopanja, zato naproša tudi za oprostitev takse. Tožnica predlaga, da sodišče tožbo preuči in izpodbijano odločbo razveljavi oziroma odpravi, izvajalcu BPP pa naloži, da tožnici prizna pravico do brezplačne pravne pomoči v obsegu, za katerega je podala prošnjo oziroma naj to pravico prizna sodišče samo, saj je očitno, da organ za BPP zlorablja svoje odločanje ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov tega postopka.

5.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

6.Tožba je utemeljena.

7.V obravnavani zadevi je sporno, ali je zakonita odločitev organa za BPP, ki je zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v nadaljnjem postopku upravnega spora, ki se pred Upravnim sodiščem RS, Zunanji oddelek v Mariboru, vodi pod opr. št. II U 142/2024.

8.Med strankami ni sporno, da je organ za BPP z odločbo, opr. št. Bpp 265/2024-12 z dne 11. 9. 2024 tožnici v zadevi upravnega spora, opr. št. II U 142/2024, dodelil brezplačno pravno pomoč v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Ministrstva za zdravje št.492-6972022-2711/16 z dne 2. 4. 2024 in za izvajanje brezplačne pravne pomoči določil odvetnika A. A. iz Murske Sobote.

9.Na podlagi 11. člena ZBPP lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka (npr. ob začetku izvensodnega ali sodnega postopka, kakor tudi v katerikoli fazi postopka, ki že teče). Ne glede na dejstvo, da je tožnici že bila odobrena brezplačna pravna pomoč za vložitev tožbe lahko pod pogoji ZBPP vloži ponovno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v nadaljnjem postopku, kolikor za naveden obseg ne bi bila že dodeljena brezplačna pravna pomoč.

10.Namen brezplačne pravne pomoči je opredeljen v 1. členu ZBPP, pri čemer se brezplačna pravna pomoč, kot izhaja iz 2. člena ZBPP, dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Kot je predpisano v tretjem odstavku 11. člena ZBPP, se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca (13. člen ZBPP kot subjektivni pogoj) in drugi pogoji (objektivni pogoj), določeni s tem zakonom. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Tako se po prvem odstavku 24. člena ZBPP pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alinea). Upoštevati je treba tudi okoliščine in dejstva, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP) in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj (druga alineja).

11.Tožnica uveljavlja pravno pomoč v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v nadaljnjem postopku za pridobitev pravične denarne odškodnine zaradi posledic cepljenja proti COVID-19 oziroma stranskih učinkov po teh eksperimentalnih cepivih kot navaja v tožbi, opr. št. II U 142/2024. Slednje so okoliščine in dejstva, ki jih je treba upoštevati pri presoji objektivnih okoliščin iz 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna in ali so navedene okoliščine pomembne za tožničin osebni in socialno-ekonomski položaj. Organ za BPP je z navedbami v obrazložitvi izpodbijane odločbe o tem, da odgovor na tožbo ne vsebuje nobenih novot, do katerih se tožnica ni mogla opredeliti že v tožbi ocenil, da dodeljevanje brezplačne pomoči na "zalogo", ni smiselno, opravil vsebinsko presojo¹ ter prejudiciral, da tožnica ne potrebuje nadaljnjega svetovanja in zastopanja. Tožnica ima pravico v postopku odgovoriti na navedbe v odgovoru na tožbo in v zvezi s tem do pravnega svetovanja in zastopanja ter podajanja vlog, saj bi ji v nasprotnem primeru bilo poseženo v pravico do sodnega varstva.

12.Brezplačna pravna pomoč je namreč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP je zato potreben restriktiven pristop.

13.Nadalje sodišče ugotavlja glede na prošnjo tožnice, da je pravno svetovanje oblika brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, za kar šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. V skladu s citirano določbo petega odstavka 24. člena ZBPP, se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena oziroma med drugim, da prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.

14.Izpodbijana odločba torej temelji na napačni uporabi 24. člena ZBPP, zato je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in odločbo odpravilo. Po četrtem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je odločbo izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene (subjektivne in objektivne) pogoje.

15.Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

16.Odločitev o zahtevku tožnice za povrnitev stroškov postopka temelji na drugem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).

17.Ker je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena izven glavne obravnave, se tožeči stranki v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 285,00 EUR in 22% DDV, skupaj 347,70 EUR.

18.Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov tožnika ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

1V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve (očitnost), v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka (npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva). Organ za brezplačno pravno pomoč pa nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.