Jedro

Dopolnitev vloge, ki jo je tožnik oddal 3. 6. 2016, je prepozna, saj je bila vložena po preteku 8 dnevnega roka, ki se je iztekel 2. 6. 2016 in je zato obstajala pravna podlaga iz četrtega odstavka 22. člena Javnega razpisa za zavrženje tožnikove vloge na Javni razpis.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vlogo tožnika za projekt z naslovom „Razvoj terapevtskega laserskega sistema za oftalmologijo“ zavrglo. Stroški postopka niso nastali. Toženka v obrazložitvi navaja, da se je tožnik prijavil na Javni razpis za „RRI v verigah in mrežah vrednosti“, Sklop 2: „Spodbude za raziskovalno-razvojne projekte (TRL 6-9)“ objavljen v Uradnem listu RS, št. 6/16 in 56/16 (v nadaljevanju Javni razpis). Strokovna komisija, ki je v skladu s prvim odstavkom točke 5.1 ter četrtim odstavkom točke 22 Javnega razpisa preverila pravočasnost, pravilno označenost in popolnost vloge, je ugotovila, da vloga tožnika ni formalno popolna, saj je bilo potrebno dopolniti oziroma popraviti obrazec 1, obrazec 2, obrazec 3c, obrazec 4, vzorec pogodbe o sofinanciranju in konzorcijsko pogodbo ter dostaviti potrdilo AJPES o prejemu bilanc za leto 2015, tako za prijavitelja kot za partnerja projekta. Tožnika je z dopisom z dne 26. 4. 2016, ki ga je tožnik prejel 3. 5. 2016, pozvala, da v roku osmih dni od prejema poziva vlogo dopolni, ki jo je dopolnil 10. 5. 2016 v roku. Po pregledu je strokovna komisija ugotovila, da vloga še ni popolna in da je potrebno še dodatno dopolniti oziroma popraviti obrazec 1 ter konzorcijsko pogodbo ter je 24. 5. 2016 tožnika z dopisom pozvala, da v roku osem dni od prejema poziva vlogo ustrezno dopolni. Kot je razvidno iz vročilnice, je tožnik ta poziv prejel 25. 5. 2016 in vloge ni dopolnil v postavljenem roku, saj jo je oddal v vložišče toženke 3. 6. 2016, torej po izteku roka za dopolnitev, ki se je iztekel z dnem 2. 6. 2016. Strokovna komisija je zato ugotovila, da vloga tožnika ni bila dopolnjena pravočasno in da niso izpolnjeni pogoji za nadaljnjo obravnavo vloge. Toženka se pri tem sklicuje na četrti odstavek 22. člena Javnega razpisa, po katerem se neustrezno označene, nepravočasno prispele in nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo pravočasno dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, ne bodo obravnavale in bodo s sklepom zavržene ter vrnjene prijavitelju.

2. Tožnik v tožbi izpodbija navedeno odločitev iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz kopije povratnice izhaja, da je bil poziv toženke oddan na pošto v pošiljanje 25. 5. 2016 ob 16.36 uri in evidentiran pod sprejemno številko RA150767212SI. Šlo je za običajno priporočeno pošiljko s povratnico, zato je nemogoče, da bi tožnik to pošiljko prejel še isti dan 25. 5. 2016. To v konkretnem primeru pomeni, da je bila pošiljka na dopolnitev tožniku vročena najprej šele 26. 5. 2016. Datum 25. 5. 2016, ki je odtisnjen na vročilnici, je napačen in je posledica pomote uslužbenke tožnika, ki ob prejemu pošte na žigu, s katerim odtisne datum prejema, zjutraj še ni nastavila novega pravilnega datuma, to je 26. 6. 2016. Gre za administrativno pomoto pri izpolnjevanju vročilnice, ki na pravilnost ugotovitve datuma prejema in pravilno štetje roka za dopolnitev ne more imeti vpliva. Tožnik navaja 98. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj je pravno relevantno le, kdaj je bila vročitev dejansko opravljena in kdaj je tožnik poziv na dopolnitev dejansko prejel. To že po naravi stvari ni moglo biti 25. 5. 2016. Tožnik to dokazuje tudi z več drugimi dejstvi in dokazi. Med drugim je tožnik po prevzemu poziva nanj odtisnil pravilen datum prejema, to je 26. 5. 2016, kot izhaja iz kopije prejetega poziva z dne 24. 5. 2016, ki ga tožnik prilaga. Razvidno pa je tudi iz izpisa sledenja pošiljke, da je bila ta 25. 5. 2016 prejeta na pošti, 26. 5. 2016 predana v dostavo naslovniku A. d.o.o. in istega dne 26. 5. 2016 tudi vročena. Pri odtisu datuma na povratnico je šlo za napako. To izhaja tudi iz kopije poštne izdajnice, na kateri je tožnik potrdil prevzem pošiljke z žigom, kjer je bil še nastavljen datum predhodnega dne 25. 5. 2016, ne pa 26. 5. 2016. Da je slednji pravilen datum prejema pa je razvidno iz datuma izpisa te izdajnice, ki je 26. 5. 2016. Izdajnica pa se izpiše preden se vroča. Tako je več kot očitno, da je bil poziv tožniku vročen 26. 5. 2016 in ne 25. 5. 2016. Tako se je rok za dopolnitev vloge iztekel 3. 6. in ne 2. 6. 2016. Posledično je tožnik dopolnitev vloge, ki jo je podal 3. 6. 2016, podal pravočasno. Po prvem odstavku 98. člena ZUP se šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko prejela. V primeru napake pri sestavi vročilnice, kamor sodi tudi napaka pri odtisu datuma prejema, je tako potrebno kot datum vročitve upoštevati datum, ko je tožnik poziv dejansko prejel, to pa je 26. 5. 2016. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje in ji naloži povrnitev stroškov tega postopka.

3. V odgovoru na tožbo toženka prereka vse tožbene navedbe. Toženka je upoštevala dejstva, ki izhajajo iz dokumentacije, predložene komisiji Javnega razpisa, to je, da je bil poziv za dopolnitev vloge tožniku vročen 25. 5. 2016, kar je jasno razvidno iz povratnice-obvestila o vročitvi, ki je pravilno izpolnjena. Na njej se poleg datuma prejema 25. 5. 2016, nahaja podpis prevzemnika poštne pošiljke in na njej ni zaslediti nobene opombe, ki bi kakorkoli nakazovala, da kateri od podatkov na njej ne bi bil pravilen. Toženka je na podlagi prejema obvestila o vročitvi lahko sklenila edino, da je bila vročitev pošiljke s pozivom za dopolnitev z dne 24. 5. 2016 opravljena 25. 5. 2016 in da se je osemdnevni rok za dopolnitev vloge iztekel 2. 6. 2016. Tožnik nedopustno ročno popravljeni datum prejema poziva za dopolnitev v tožbi predstavlja kot odtis pravilnega datuma prejema, s čimer želi doseči, da bi se štelo, da je bila njegova dopolnitev vloge pravočasna. Tudi glede izdajnice toženka ugotavlja, da je v njej potrjeno, da je bila poštna pošiljka prejeta 25. 5. 2016. Datum izpisa tega dokumenta pomeni zgolj, kdaj je bil izdelan izpis tega dokumenta (izdajnice), ne pa tudi, kdaj je bila prejeta poštna pošiljka. Iz priložene izdajnice pa tudi izhaja, da ima tožnik na pošti odprt poštni predal (številka 506), kar po mnenju toženke pomeni, da je tožnik pošto prevzel 25. 5. 2016 na pošti. Toženka meni, da se dokumentacija, ki jo je tožnik priložil, ne bi smela šteti tožniku v prid. Drugačno obravnavanje bi bilo v nasprotju z načelom enakopravnega obravnavanja prijaviteljev. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

4. V pripravljalni vlogi tožnik navaja, da med drugim že samo dejstvo, da je nesporno, da je bila poštna pošiljka s strani toženke na pošto oddana 25. 5. 2016 pozno popoldan, pove, da tožnik ni mogel pošiljke prejeti istega dne, saj ta ni bila poslana niti s hitro pošto niti z osebnim vročanjem. Tudi ni bila vročena tega dne tožniku preko poštnega predala. Toženka to zgolj zatrjuje, z ničemer pa ne dokazuje. Tudi če bi toženka vročanje sporne pošiljke skušala izvršiti z osebnim vročanjem ali po hitri pošti (kar pa ni), vročitev istega dne, kot je bila pošiljka poslana, ne bi bila mogoča, saj je bila oddana na pošto ob 16.36 uri, to je v času, ki je izven rednega delovnega časa tožnika. Glede na to, da je bila izdajnica izdana 26. 5. 2016, je bila vročitev lahko opravljena le istega dne, saj se izdajnico izda sočasno s prejemom pošiljke. Tožnik je na pošti podal zahtevek za popravek datuma na izdajnici, saj je bila le-ta izdana 26. 5. 2016, kar pomeni, da je pravilna vročitev 26. 5. 2016 in ne 25. 5. 2016. Sodišču predlaga, da opravi poizvedbo pri pošti, kdaj je bilo sporno pisanje vročeno tožniku in ali pomeni datum na izdajnici 26. 5. 2016 datum prejema poštne pošiljke s strani tožnika. Gre za nelogično in neutemeljeno razlogovanje toženke. Ne glede na to, da je bil na vročilnico odtisnjen napačen datum prejema 25. 5. 2016, je pravno relevantno in upoštevno le kdaj je tožnik poziv na dopolnitev dejansko prejel, to pa ne more biti 25. 5. 2016. Tožniku ni jasno, zakaj naj bi bilo nedopustno popravljati nepravilen datum prejema na tožnikovem dokumentu. Tožnik prilaga elektronsko sporočilo z dne 7. 11. 2016 Pošti Slovenije in sodišču predlaga, da opravi poizvedbe pri Pošti Slovenije o datumu vročitve sporne pošiljke tožniku.

5. V odgovoru na pripravljalno vlogo toženka vztraja pri svojih razlogih. Če je tožnik ob prejemu vedel, da je dejanski datum prejema poštne pošiljke drugačen od odtisnjenega in ga je ročno popravil, potem je moral vedeti tudi, da je isti datum odtisnjen z isto štampiljko tudi na povratnici. Tožnik je že ob prejemu zahteve za dopolnitev vloge vedel, da bo toženka štela, da je bila pošiljka vročena tistega dne, ki je kot datum odtisnjen in razviden iz povratnice. Meni, da bi tožnik lahko vlogo dopolnil v roku ali pa organ zaprosil za podaljšanje roka, pa ni storil nič od tega. zato mora sam nositi posledice zamude roka za dopolnitev vloge.

6. V pripravljalni vlogi tožnik med drugim navaja, da je datum, ki je odtisnjen z žigom na povratnici, podan v nasprotju z določilom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), skladno s katerim mora biti lastnoročno zapisan in da bi toženka sama morala opraviti poizvedbo pri Pošti Slovenije o pravilnem datumu vročitve. Sklicuje se na sodno prakso Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 36/2005 in prvi odstavek 142. člena ZPP. Navaja, da je nepravilen datum na žigu ugotovil šele kasneje, na podlagi prejema izpodbijane odločbe.

7. V odgovoru na pripravljalno vlogo toženka vztraja pri svojih navedbah in pojasnjuje svoje razloge. V obravnavanem primeru je neutemeljeno sklicevanje na določila ZPP in na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, saj ni šlo za vročanje sodne pošiljke. Toženka poudarja, da ne more biti resnična trditev tožnika, da je šele ob prejemu izpodbijanega sklepa ugotovil, da je bil datum na žigu poziva za dopolnitev vloge nepravilen, saj je bil odtis datuma prejema poziva za dopolnitev vloge, preden ga je ročno popravil, enak kot na vročilnici, to je 25. 5. 2016. Torej je moral vedeti, da se od tega datuma šteje rok za dopolnitev vloge.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik pravočasno dopolnil vlogo na Javni razpis po pozivu toženke z dne 24. 5. 2016. Toženka se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na prejeto povratnico-obvestilo o vročitvi (katere fotokopija se nahaja tudi v upravnih spisih), iz katere izhaja, da je tožnik prejel poziv za dopolnitev vloge 25. 5. 2016. Zato je tudi po presoji sodišča dopolnitev vloge, ki jo je tožnik oddal 3. 6. 2016, prepozna, saj je bila vložena po preteku 8 dnevnega roka, ki se je iztekel 2. 6. 2016 in je zato obstajala pravna podlaga iz četrtega odstavka 22. člena Javnega razpisa za zavrženje tožnikove vloge na Javni razpis.

10. V obravnavani zadevi sicer ni sporno, da je tožnik odtisnil datum prejema na povratnici 25. 5. 2016, kot datum prejema pošiljke, ter da je tudi lastnoročno podpisal prejem pošiljke s tem datumom. Vendar pa tožnik navedeni datum prejema poziva izpodbija, na način, da pojasnjuje, da je šlo za administrativno napako tožnikove zaposlenke, ki da ni popravila štampiljke na tekoči datum oziroma, ki da je napačno odtisnila štampiljko z datumom 25. 5. 2016 namesto pravilnega datuma prejema 26. 5. 2016, ko naj bi po zatrjevanju tožnika dejansko prejel pisanje. Tožnik se sklicuje na 98. člen ZUP. V tožbi dokazuje, da je dokument dejansko dobil 26. 5. 2016, za kar prilaga dokaze: “Izdajnica“ z datumom izpisa 26. 5. 2015, elektronski izpis iz aplikacije Sledenje pošiljk-podatki izbrane pošiljke, ftk poziva tožniku z ročno popravljenim datumom (iz 25. 5. 2016 na 26. 5. 2106) in elektronsko sporočilo B.B. iz Pošte Slovenije z dne 7. 11. 2016. 11. V zadevi ni sporen niti prejem poziva z dne 26. 4. 2016 niti navedba v pozivu o pravnih posledicah nepravočasne dopolnitve vloge. 98. člen ZUP, ki nosi naslov „Pomote pri vročanju“, se po presoji sodišča nanaša ali na pomote pri načinu vročanja ali na pomote pri sestavi vročilnice (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 69/2007). Pomota iz 98. člena ZUP je tako podana, če se npr. dokument vroči osebi, ki ga ni upravičena ali dolžna sprejeti, kot tudi če sporočilo o pravnih posledicah nepravočasne dopolnitve vloge npr. prejme oseba, ki ji vročilnica ni bila namenjena (neprava oseba). Iz navedenega po presoji sodišča izhaja, da gre pri pomotah pri vročanju po 98. členu ZUP za situacije, ko zaradi teh pomot oseba, ki ji je bil dokument namenjen, tega dejansko ni prejela. Po presoji sodišča je omenjene določbe ZUP torej treba uporabljati restriktivno. Napake, ki naj bi se zgodile, in ki naj bi jih zakrivil sam tožnik oz. njegova zaposlenka pri vročanju pisanja, po presoji sodišča niso zajete v 98. členu ZUP. Po presoji sodišča zgolj zaradi okoliščin, ker tožnikova zaposlenka zjutraj še ni nastavila novega pravilnega datuma na žigu, ko je prevzela pošiljko, kot izhaja iz lastnih navedb tožnika, ni mogoče govoriti o pomoti pri vročanju v smislu 98. člena ZUP. Zato omenjeni člen v konkretnem primeru po presoji sodišča ne pride v poštev in zato mora pravne posledice lastnih napak pri poslovanju po presoji sodišča nositi tožnik sam. Saj bi drugače lahko prišlo do situacije, da bi si prevzemniki pošiljk, zaradi lastnih napak v poslovanju, na ta način lahko podaljševali roke, kar bi, tako kot meni toženka, povzročilo v obravnavni zadevi tudi neenako obravnavanje vlagateljev na Javni razpis.

12. Ker v obravnavni zadevi ne gre za pomoto pri vročanju po 98. členu ZUP, so nerelevantni tudi tožnikovi razlogi in dokazi, s katerimi želi dokazati, da je dejansko prevzel sporno pisanje 26. 5. 2016. Zato se sodišče do tožnikovih razlogov, s katerimi dokazuje, da je dejansko prevzel pisanje 26. 5. 2016 posebej ne opredeljuje, ker na drugačno odločitev v konkretni zadevi ne morejo vplivati. Saj če ne gre za pomoto pri vročanju, kot je obravnavani primer, tudi ne pride v poštev ugotavljanje, kdaj je oseba, ki ji je bil namenjen dokument, ta dokument dejansko dobila, v smislu 98. člena ZUP. Tožnik pa ne zatrjuje, da ni lastnoročno podpisal vročilnice in da se npr. ni seznanil z vsebino poziva (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 160/2013).

13. Pri tem pa sodišče še dodaja, kar poudarja tudi toženka v odgovoru na tožbo, da je tožnik imel možnost, da o svoji napaki obvesti toženko in da še pred iztekom roka predlaga njegovo podaljšanje, s čimer bi saniral napako, ki naj bi jo storila tožnikova zaposlenka. Prav tako, ker ne gre za situacijo, ko tožnik sploh ne bi prejel pisanja, pa je tožnik imel tudi možnost, da tudi pravočasno, torej do 2. 6. 2016 vloži dopolnitev vloge, saj je bil s pozivom seznanjen, za lastno napako pri poslovanju, kot navaja med drugim tudi sam tožnik, pa je vedel in s tem tudi za datum 2. 6. 2016, kot zadnji dan roka.

14. Ker ne gre za institut pomote pri vročanju v smislu 98. člena ZUP, temveč za eventualne nepravilnosti, ki so na strani poslovanja tožnika, jih tožnik po povedanem ne more prenesti na toženko in na sodišče, na način, kot meni tožnik, da naj bi pozivalo Pošto Slovenije, da naj pojasni, kaj pomenijo posamezni dokumenti, ki jih je predložil in da naj pojasni, kdaj je bila vročitev opravljena. Ti dokazni predlogi so za obravnavi primer nerelevantni, saj glede vročitve obstaja pravilno izpolnjena povratnica-obvestilo o vročitvi, ki dokazuje pravilno vročitev, ki se je nanjo toženka utemeljeno sklicevala. Ob tem pa sodišče dodaja, da je tožnik imel vse možnosti pravočasno oddati dopolnitev vloge, saj je bil s pozivom nedvomno seznanjen, kar v zadevi ni sporno. Ob dejstvu, da je tožnik vedel, da bo toženka štela datum prejema odvisno od podatkov, ki jih je tožnik sam vpisal na vročilnico, pa bi, kolikor je menil, da v roku ne bo zmogel dopolniti vloge, imel tudi možnost o tem obvestiti toženko in pravočasno predlagati podaljšanje roka. Ker tega ni storil, mora po presoji sodišča sam nositi posledice nepravilnosti pri svojem poslovanju.

15. Po povedanem je odločitev toženke pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

17. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), saj tožnik ni navedel novih dejstev in dokazov, ki bi jih sodišče lahko upoštevalo oziroma bi bili pomembni za odločitev.