Jedro

Ker se je tožnik ob izpodbijanju dokončne odločbe toženca strinjal tako z višino starostne pokojnine kot tudi z datumom priznanja pravice do starostne pokojnine (zahteval je utemeljitev, na podlagi katerega odstavka 430. člena ZPIZ-1 mu je bila pravica priznana), je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ni podan pravni interes tožnika za vložitev tožbe in tožbo utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnika, ker je štelo, da ta nima pravnega interesa za vložitev tožbe, saj ni bil prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in mu vročen v zakonitem roku.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik in navaja, da bi se morala sodnica K.K. zaradi že poznavanja in obravnavanja njegovih sporov in tožb zoper toženo stranko iz postopka izločiti, saj je pristranska, kar je na glavni obravnavi tudi predlagal. Sodnica mu na glavni obravnavi ni dovolila zagovarjati tožbe, obravnava je trajala slabih 15 minut. Meni, da so kršene temeljne človekove pravice, katere pa v pritožbi ne bo našteval. Smatra, da bi morala toženka v odločbi navesti pravno podlago za svojo odločitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami) v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter ni zagrešilo bistvenih kršitev določb, na katere se pazi po uradni dolžnosti in je pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožnik v pritožbi navaja, da je podal predlog za izločitev predsednice senata sodišča prve stopnje. To iz zapisnika z glavne obravnave z dne 15. 4. 2010 ni razvidno. V skladu z 2. odstavkom 72. člena ZPP mora stranka zahtevati izločitev sodnika oziroma sodnika porotnika takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe. Pritožbeno sodišče šteje, da tožnik ni podal pravočasnega predloga za izločitev predsednice senata sodišča prve stopnje, saj ni razvidno iz spisa, da bi ga podal do konca obravnave pred sodiščem prve stopnje.

V predmetni zadevi je tožnik vložil tožbo zoper dokončno odločbo tožene stranke z dne 13. 1. 2009, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo toženke z dne 3. 7. 2008, na podlagi katere ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 606,62 EUR na mesec od 7. 12. 2007 dalje.

Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da v predmetni zadevi ni podan pravni interes tožnika za vložitev tožbe, saj je ta podan, če je tožnik glede ravnanj toženca v negotovosti in če bo to negotovost odpravilo sodišče s sodbo. V predmetni zadevi pa je tožena stranka odločila s prvostopenjsko odločbo o pravici tožnika do starostne pokojnine in sicer tako, da ima to pravico tožnik od 7. 12. 2007 dalje in se mu izplačuje starostna pokojnina v višini 606,62 EUR na mesec. Tožnik se je tudi na glavni obravnavi strinjal z višino starostne pokojnine, prav tako pa tudi s tem, da je toženka pravilno odločila, da ima pravico do starostne pokojnine od 7. 12. 2007 dalje. Pravni interes je procesna predpostavka za sleherno tožbo tudi za dajatveno, čeprav se v takšnem primeru pravni interes domneva in ga tožniku ni treba posebej izkazovati.

Tožnik v pritožbi pavšalno navaja, da so kršene temeljne človekova pravice, vendar da jih ne navede, zato pritožbe v tem delu ni mogoče preizkusiti.

Pritožbeno sodišče je v posledici zgoraj navedenega v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.